Zbornik Revije SRP 2006

Rajko Shushtarshich

 

NAMESTO UVODA
 
»CRKARSKA PRAVDA« – SLAST ALI STRAST?
(Ne bodimo zálostni)
 
 
Tu in tam se se [tj. she] oglasi kak zanesenjak, ki se se sprasuje in nas povprasa ali bolj kara, nekako takole:

Kaj se se [tj. zopet she] gremo, kaj vas mucimo s to posodobljeno bohoricico oz. cisto latinico, v slovenskem crkopisu? “Zaradi interneta naj bi pisavo ponovno vrnili v cas Preserna in crkarske pravde? Je to popolnoma potrebno?”1

Resda Slovenci slovimo kot pravdarski narod, ceprav morda to v resnici nismo, in za take bolj veljamo po zaslugi nasih klasikov, ki so nas kot take opisali v slovenski literaturi.

A nam ni bilo do pravde zaradi crk. Toliko manj nam je do nje danes, stiri leta po izidu zbornika Bohorichica I (Zbornik Revije SRP 2001), ker:

Zadeva je ze resena: Prav se pise kasa ...

Ta pisava se je na Slovenskem ze uveljavila! V dveh medijih: na internetu (elektronska sporocila) in v SMS sporocilih (mobilna telefonija). Tu in tam jima pomaga slovenska nacionalna televizija, ki tudi sicer naredi, kar je v njeni moci, za siromasenje slovenskega jezika.

Recimo, da je tako prav, ali pa, da to znese le kakih milijon pravopisnih napak dnevno. Manjka samo se uzakonitev te uveljavljene pisave (namrec, clen o rabi slovenscine v “Zakonu o rabi slovenshchine kot uradnega jezika (v RS)”: kako se slovensko pise v teh dveh medijih)!

Vse to se je zgodilo s polno podporo slovenskega parlamenta in soglasjem nase slavisticne elite, zbrane v parlamentarni komisiji, in seveda tudi tiste na SAZU-ju, posebej v njenem Institutu za slovenski jezik.2 A ne bodimo zálostni.

Poskusali smo, zaman. Ne zaradi interneta, temvec zaradi slovenske samobitnosti oz. identitete, kot se danes rece, in osebnega dostojanstva, ki ne trpi malicenja imena. Sprasujemo: »Zakaj se jezikoslovci na SAZU malo ne podvizajo, ne posodobijo svoje dejavnosti? Morda neupravicheno prichakujemo, da bo SAZU prevzela svoj del bremena – naloge v “skrbi za slovenski jezik” – tudi pri izdelavi rachunalnishkega slovarja – Chrkovalnika za jezik Slovenshchino3. Oni pa se vedno govore o “sveti trojici” (pravopis, slovnica, slovar), ko je ze zdavnaj v igri cetverica; kljucen je crkovalnik.

Slovenskih imen s č,š,ž, kot tudi imen ustanov, podjetij, itn., ne morete registrirati. Sicer pa ni problem napisati te tri znake: č,š,ž, le vsakdo jih ne more identicno dekodirati; kodirnih in dekodirnih sistemov, ki so v rabi, je toliko, da si tezko predstavljate. Vprasajte pri Microsoftu ali Microsoftovi podruznici za Slovenijo. Ko boste ze sprasevali, jih vprasajte se, kot smo jih mi4 , po crkovalniku slovenskega jezika: »Obstojeci chrkovalnik z besednim zakladom, ki ga premore, namrech siromashi slovenski jezik. Reven besedni zaklad ne lajsha komunikacije, pach pa ravno nasprotno, jo otezhuje.«

Pa se to: rad bi ze videl slovensko tipkovnico, zdaj mi namesto nje ponujajo staro, dobro (kakor za koga) YU tipkovnico.

Neobvezna vrednotna razlaga pa je taka:

Oholost moci in katedrski akademizem castihlepnezev sta pogosto za skupno mizo. Zagate nasega crkopisa ne pridejo zlahka na dnevni red elitnih sej. Oni se ukvarjajo s pomembnimi recmi. To ni njihov problem, tice se zgolj tehnologije. Ta ga je rodila, ta ga bo resila. Kako zelo so se motili brezbrizni grobarji slovenske identitete! Zatajili so svojo narodno samobitnost, izdali so slovenskost. Da, tako hudo je to, in to ni prvic, mislim na nedavno jugogroznjo t.i. “skupnih jeder”. Ne gre torej le za izgubo treh crk, ki so se, domnevno samo ponekod, zacasno izgubile, kot takrat ni slo samo za skupna jedra. Pristajamo na “novorek”, ki se sistematicno siri po omenjenih medijih, to je na prostovoljno, a sistematicno siromasenje slovenskega jezika. Nevarnost ne pride dvakrat v isti obleki. Nevarna nam je brezbriznost nasih elit. A ne bodimo zálostni.

 

[Namesto bohorichice ali gajice sem, kjer sem le mogel, uporabil “pravilne crke” oz. uveljavljeno pisavo.]

 
____
Op.: 1[Anonimni gospod Ograd – Drago (npr.) sprasuje: »al’ prav se pisse kasha ali kassa... Zaradi interneta naj bi pisavo ponovno vrnili v cas Preserna in crkarske pravde. Je to popolnoma potrebno? Malo da, malo ne! Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo. Ne vem, ce veliko, ampak nekaj se le je. Crke uporabljamo za pisanje besed, besede za... Poleg te osnovne funkcije se crke najdejo se v programih, ki jih na razne nacine razmetavajo in urejajo. Zato sem nekaj casa sam po nekih listah mucil ostale s svojimi crkami, ki pa se lepo dajo urejati: č - ch - > cc; š - sh - > ss; ž, – zh - > zz.
Toliko v razmislek, in k dodajanju olja na ogenj, da ne ugasne. Za razmislek pa je se dodatna posodobitev pisave, ki bi popolnoma ustrezala pisanju in urejanju (v tabelah in podatkovnih skladiscih - bazah). Popolnoma ustreza pisavi Billylanda oz. ASCII nabora znakov.«]
 
Glej tudi:
2aRajko Shushtarshich, Odprta vprashanja I – SAZU, Revija SRP 41/42, februar 2001; ali: Bohorichica I, Zbornik Revije SRP 2001, str. 139;
2bRajko Shushtarshich, Odprta vprashanja II – Slovenskemu parlamentu (ob zakonu o rabi slovenshchine), Revija SRP 45/46, oktober 2001; ali: Bohorichica I, Zbornik Revije SRP 2001, str. 150;
3Rajko Shushtarshich, Spremenite ime! (Nomen est omen!), Bohorichica II, Zbornik Revije SRP 2003, str. 177;
4Revija SRP Urednishtvo, Rajko Shushtarshich, Odprta vprashanja V – Microsoftu, podruzhnici za Slovenijo; Odgovor Microsofta; Odgovor Microsoftu, Bohorichica II, Zbornik Revije SRP 2003, str. 21-24

 

 

Povedano v gluhi lozi