Zbornik Revije SRP 2006

A. A. Reformatski 

 

 

O STANDARDIZACIJI TRANSLITERACIJE RUSKIH TEKSTOV Z LATINICHNIMI CHRKAMI

(odlomek)

 

 

Sistem praktichne transkripcije dolochajo pripadniki »jezika uporabnika«, se pravi tisti, ki ga bodo uporabljali: na primer sistem prenosa angleshkih, francoskih, nemshkih, italijanskih, shpanskih, shvedskih, danskih, norveshkih, latvijskih, litvanskih, finskih, estonskih, tj. v latinici napisanih tekstov v ruski tekst dolochajo Rusi; ravno tako prenos ruskih tekstov v latinico za Anglezhe dolochajo Anglezhi, za Francoze Francozi, za Latvijce Latvijci, za Estonce Estonci itd.

V drugi chetrtini 20. stoletja je bil na osnovi ISO (International Standard Organization – Mednarodna organizacija za standardizacijo) objavljen mednarodni standard za latinizacijo cirilichnih tekstov.

V zvezi z izbiro te ali one oblike transliteracije je L. V. Shcherba zapisal: »Zhivljenje je zhe zdavnaj zastavilo to vprashanje ruski kulturi, reshevali pa so ga razlichno: Akademija znanosti leta 1906 v duhu slovanske enotnosti, Geografsko drushtvo leta 1911 v anglofilskem duhu, v poshtno-telegrafski upravi pa zhe davno v duhu francoshchine kot tradicionalnega mednarodnega jezika. K tem trem transliteracijam sta se v novejshem chasu prikljuchili she dve: ena iz Ljudskega komisariata za zunanjo trgovino (Vneshtorg), druga iz Vsezveznega komiteja za standardizacijo (OST 8483, 16. X. 1935), obe v osnovi po nachrtu Geografskega drushtva, se pravi v anglofilskem duhu.«

V 30-tih letih se je v obzorju ISO pojavil Tehnishki komite TK/46, ki so mu zaupali vprashanja transliteracije (in she posebno transliteracije cirilice v latinico).

Tako je razvidno, da si v osnovi konkurirata dva zapisovalna (latinichna) sistema: enochrkovni sistem z uporabo diakritichnih znamenj ob osnovnih chrkah latinske abecede (»akademska latnica«, sistem ISO/R9, sistem GUGK, tretji sistem anglo-amerishke prakse /4/ in mednarodnih zalozhnikov, ki objavljajo slovanska gradiva) ter sistem brez uporabe latinskih chrk z diakritichnimi znamenji in brez izpolnjevanja nachela enochrkovnosti, toda z uporabo razlikovalnih (diakritichnih) chrk za oblikovanje digrafov in poligrafov (im. tudi digrami, poligrami; op. prev.), sestavljenih iz dveh ali vech chrk (praksa v telegrafiji, zadnji projekt VNIIKI, prvi, drugi in chetrti sistem anglo-amerishke prakse /5/ in standard NATO). V bistvu vsi ti sistemi predstavljajo raznolikosti RGS in sistema Kongresne knjizhnice, po katerih je bil naravnan sistem Geografskega drushtva (1911) in nesrechni standard No 8485 iz leta 1935. V pojasnjevalnem zapisu k nachrtu standarda VNIIKI je bilo opozorilo, da je OST 8483 neuporaben, toda na chuden nachin se je pokazalo, da sam »kontra-projekt« VNIIKI do 85 odstotkov sovpada z zavrzhenim OST 8483. Razlik je bilo za 15 odstotkov – ne v korist »novega« predloga.

Napachno je misliti, da za razumevanje »latinske abecede« zadoshcha 26 chrk pozne latinshchine, ki so v rabi v anglofonih dezhelah; zhe od zdavnaj obstajajo latinichne abecede, v katerih so tudi druge chrke in chrke z diakritichnimi znamenji; primeri takih chrk so v francoshchini, nemshchini, danshchini, shpanshchini, poljshchini, hrvashchini, slovashchini, cheshchini, latvijshchini – vse to so jeziki z abecedami na latinski podlagi, toda z mnogimi razlikami. – (Na tem mestu avtor navaja posamezne posebnosti latinichnih pisav, kar je za prichujocho publikacijo odvech; primernejshi je del transkripcijske tabele, ki kazhe danes globalno uveljavljeni anglo-ruski dvochrkovni prepis shumnikov. – Op. prev.)

 

 

Izbral Just Rugel

Iz rushchine prevedel Ivo Antich

 

 

 

 

Akademija zn. SSSR, Sistemi transliteracije ruske abecede /shumniki/