Zbornik Revije SRP 2006

Janez Zhiga V. Popovich

 

RAZISKAVE MORJA

(odlomki)

 

 

 

Imel sem srecho (…), da sem, kolikor mi je dopushchala podpora premozhnega gospoda (…), po svoji volji prepotoval ta predel Evrope, ki obdaja Avstrijo na eni strani s chrnomorskim obmochjem in na drugi strani sega do Jadranskega zaliva. (…) Predvsem sem imel za poglavitni cilj tega potovanja raziskovanje slovanskih narechij, ki jih govorijo na obmochju teh dezhel, ne da bi pri tem zanemaril rimski, grshki in slovanski stari vek v povezavi z opazovanjem rastlin, zhivali in ostalih predmetov naravoslovja. Z ozirom na slovanske jezike sem se dlje zadrzhal v Bosni, katere domacha dezhelna govorica je po presoji vseh slovanskih in vendskih poznavalcev jezika kakor tudi po moji lastni izkushnji najbolj spodobna in ocharljiva med vsemi tako slovanskimi kot vendskimi narechji, med katerimi je bolgarsko sicer najvechje. Prefinjeno in prijetno izrazhanje Bosancev in Srbov zveni v primeri s kmechkim bolgarskim kakor anglosashki jezik nasproti gotskemu. Bosansko narechje je med drugimi slovanskimi govori to, kar je bil atishki med grshkimi. Moj postanek v Bosni mi je dal tudi, med ljubiteljskim opazovanjem rastlin, ki so razshirjene zunaj Nemchije, povsem novo Floram moesiacam, pri chemer gre tudi za imena mnogih rastlin, ki rastejo v toplejshih dezhelah, na primer v Italiji, ob katerih se Bosna deloma vendarle shiri bolj proti severu. (…)

 

TAN v imenih Britanija, Akvitanija, Luzitanija, Mavritanija in STAN v imenih perzijskih pokrajin Kurdistan, Kuzistan, Farsistan, Tabristan itd. je vendski TAN, tj. sedezh, stanovanje, bivalishche; nekdaj Nemci, Shtajerci pa she vedno pravijo stan, stain, kar je danes visokonemshki stein. (…)

 

Vindi so ljudstvo, katerega predniki so prebivali ob Vzhodnem morju, njihov jezik pa je vseboval mnoge podobnosti s severnimi jeziki … (Tu avtor na straneh LXVIII–LXIX omenja, da evropski uchenjaki premalo poznajo vendski jezik, h kateremu je morala soditi tudi grshchina, ter navaja primer nordijskega boga Vodana, v katerem vidi slovanski glagol vodim, tj. lat. duco, ter grshki pojem hodós s pomenom potovanje, hoja, hod, pot, steza, cesta, vse povezano s slovanskim vojvoda kot dux itineris, ker Vodan, Voden ustreza rimskemu Merkurju. – Op. prev.)

 

 

Izbor in prevod iz nemshchine Ivo Antich

 

_______

Po knjigi Untersuchungen vom Meere, ki jo kot edini izvod v Sloveniji hrani rokopisni oddelek v NUK in katere celotni naslov brez avtorjevega imena (na koncu knjige podpis s kraticami J. S. V. P.) se v prevodu glasi: Raziskave o morju, ki jih je izdal na pobudo spisa De Columnis Herculis (O Herkulovih stebrih – Gibraltar, tj. Tarikov hrib; op. prev.) preslavnega profesorja v Altdorfu g. Christ. Gottl. Schwarza neki ljubitelj naravoslovja in jezikoslovja z ostalimi pripadajochimi opombami; Frankfurt in Leipzig, 1750. (Op. prev.)

 

  

Marko Pohlin, Predgovor h Kraynski grammatiki