Zbornik Revije SRP 2006

Jernej Kopitar

 

DOMOLJUBNE SANJARIJE NEKEGA SLOVANA

(odlomek)

 

 (***)

 

13. Premishljevanje. I. Tako je bilo torej zhe v devetem stoletju Cirilovo narechje na najboljshi poti, da postane skupni pisni jezik vseh Slovanov, kakor je za dvanajst milijonov Italijanov postalo florentinsko, za osemindvajset milijonov Francozov narechje Isle de Francea, za trideset milijonov Nemcev zgornjesashko narechje in tako naprej. Vendar je usoda hotela, da zdaj pishejo vseh shestero poglavitnih narechij in she celo nekaj podnarechij kakor svoj chas grshka. Tudi prav: samo naj bi jih tudi pisali kakor grshka vsa skupaj z enojnim alfabetom in po enem pisnem sistemu, ne pa po ducatu sistemov, ki so si med seboj v laseh. V tem bi bil zazhelen razsoden despotizem, ki bi bedake prisilil, da bi se spametovali.

II. Grshka narechja so se stekla v pisni jezik, kakor hitro se je Aleksander postavil na chelo Grkov: tako naj bi se kdaj zgodilo spet tudi s slovanskimi. Samo potlej bi bilo zheleti, naj bi bilo to bodisi staro cirilsko ali pa vendarle eno od mlajshih juzhnih narechij, ki so po svoji naravi bolj brez trdot kakor severna. Che pa bo srecha dala v roke zhezlo celo najtrshemu, vemo, da tudi to she zmeraj prijetno blago izstopa v primerjavi z drugimi jeziki, kakor je dejal Jean Paul.

III. Kako dobro se bo kdaj godilo slovanskemu Adelungu, ko bo sestavljal primerjalni slovar iz tako obilnih virov, kakor jih pomenijo sveta pisma in besedischa vseh glavnih in tako shtevilnih podnarechij.

 

14. Tudi nekaj, kar bi si chlovek se zhelel v Avstriji. Cheshko narechje ima v avstrijski monarhiji shest kateder, na katerih ga pouchujejo slovnichno, namrech v Pragi, v Bratislavi, v Dunajskem novem mestu in na samem Dunaju na Terezijani in na univerzi. Avstrija pa vlada Slovanom vseh narechij (se pravi, ne samo Chehom, temvech tudi Poljakom v Shleziji in Galiciji, Rusom /Rusnjakom/ v Galiciji in v vzhodni Ogrski, Sloveno-Srbom v juzhni Ogrski in Slavoniji, Slovencem v notranji Avstriji, provincialni Hrvatski in zahodni Ogrski). Spodobilo bi se torej, da bi tudi na vse pomislili. In za vse od kraja bi obenem poskrbeli, tudi za Cheshko samo, che bi na dunajski univerzi ob cheshki in drugih jezikovnih katedrah ustanovili katedro tudi za staroslovanshchino, kateri se vsa danashnja narechja toliko bolj priblizhujejo, kolikor bolj jih je mogoche zasledovati vse do njihovega izvira. Ravno zato je staroslovanshchina za vse slaviste skupnega pomena, za avstrijske pa she prav posebej, saj je tukaj doma, tako da Avstrija vendar ne more prepustiti nege staroslovanschine izrojenim rokam Rusov. Duh teh listov nas sili k she eni domoljubni pripombi, katere resnichnost izhaja zhe iz narave stvari, v preobilju pa jo je mogoche dokazati tudi na podlagi dokumentov iz Obradovicha, da bosta namrech tista dva do trije milijoni Srbov (Ilirov), ki so drug za drugim pribezhali iz Turchije k nam, po dokazu ljubeznivega uposhtevanja tega, kaj jim je najdrazhje, namrech njihov sveti jezik, dvakratno veseli shele spricho resnichnih dobrot avstrijske vrhovne oblasti. Psiholoshke ovire je treba odstranjevati s psiholoshkimi pripomochki, z ljubeznijo za ljubezen. — O drugih turshkih Srbih, ki se pach she zmeraj vojskujejo za osvoboditev, je tako ali tako znano, da se ozirajo navzgor proti jezikovno in po veri sorodnemu, vendar daljnemu severu, ker je videti, kakor da se praesentior deus manj meni zanje. In samo na Dunaju, kjer se stekajo Slovani vseh narechij, bo taka katedra linguae slavicae antiquissimae communis et ecclesiasticae, kakor jo imenuje Durich, na pravem kraju in v sploshno korist. Iz te ustanove, che bo pod dobrim vodstvom, se bo lahko schasoma v tem sredishchu razvila slovanska osrednja akademija, da bodo vse druge, ki zhe zdaj obstajajo ali jih je treba she ustanoviti, v primerjavi s to matico samo podruzhnice.

(...)

 

Iz nemshchine prevedel Janko Moder

 

 

 

_______

Prva objava: v seriji Vaterländishe Blätter, leto III, str. 87 - 93; 1810

Po knjigi: Jernej Kopitar, Matija Chop; Izbrano delo; zbirka Nasha beseda; Mladinska knjiga, Ljubljana 1973

 

 

 

Jernej Kopitar, Beseda o ljubljanski abecedni vojski