Zbornik Revije SRP 2006

Feliks Dev

ORTHOGRAPHIA

 

 

Viſitat, non vitiat,

en zhebela na rſhi.

 

Orthographia pure Elementaris

Linguae Carniolicae

 

Nula salus bello, pacem depoſcimus omnes.

Virgil

 

 

Pred tebe, o Belin! in' vas svete Modrize!

Poniſhnu verſhe se en zhilov'k na svoje lize,

Ter mole vas, in' tu, kar on v'rokah derſhy

Svete Divize vam pod noge poloſhy.

On prose, de be se, zhe vam se bode ſdelu,

Tu, kar on pisal je perjaſnu gorivſelu,

In', de, kar bode on od kraynskeh zherk ſapejl,

Be vsakatiri Kraynz perjaſnu gori vſel.

 

A

 

A pervezh skupej vsem A vselej ſhely biti,

Sa nemshke A se n nima shlishat' pustiti

Namest njega dam nej le tak im,

De A svoj lestne glas nobenmu naſavd (a)

A Nemz pred elam l svoj glas 'mu more dati

Kader na konzu bo en mosh on otl stati

'S tem se bo on Shtemal, s tem si bo on Igral,

'S tem bode drugega she tudi vezh Keklal.

Spal pak, in' samoſloſh us von se more vſeti,

In' kar je ſhene zol, na sme tak glas imti.

Sadosti tebi je, de ti od A tu vsh,

Sapisat zherko to dergazhe de nasmesh.

 

___________

(a) Welche das A beybehalten, und es von dem deutschen A zu unterscheiden mit dem accentu regio bezeichnen wollen, haben gute Grnde, aber wie werden sie das verlngerte A bezeichnen?

 

ORTHOGRAPHIA

 

 

Visitat, non vitiat,

en chebela na rozhi.

 

Orthographia pure Elementaris

Linguae Carniolicae

 

Nula salus bello, pacem deposcimus omnes.

Virgil

 

 

Pred tebe, o Belin, in vas, svete modrice,

ponizhnu verzhe se en chlovk na svoje lice

ter mole vas in' tu, kar on v rokah drzhi,

svete divice vam pod noge polozhi.

On prose, de be se, che vam se bode zdelu

tu, kar on pisal je, prjaznu gori vzelu,

in de, kar bode on od krajnskeh chrk zapejl,

be vsakatiri Krajnc prjaznu gori vzel.

 

A

 

A prvech skupej vsem A vselej zheli biti.

Za nemshke A se on nima shlishat pustiti.

Namest njega Odam nej O le tak ima,

de A svoj lestne glas nobenmu na zavda. (a)

A Nemc pred elam le svoj glas mu more dati,

kader na koncu bo en mosh on otl stati.

S tem se bo on shtemal, s tem ti bo on igral,

s tem bode drugega she tudi vech keklal.

Spal pak in samozlozh us von se more vzeti,

in kar je zhene col, na sme tak glas imeti.

Zadosti tebi je, de ti od A tu vesh,

zapisat chrko to drgache de na smesh.

 

 

 

B. P. in' W

 

B. P in' W ſhel svoj lestne glas dobiti

Bit', Pyt' in' Wyt' ot skus tu varnu lozhiti.

B. gladke glas ſhely, P. terd. W povſkega,

'S veselam nej ſatu B. W en prostor da.

 

C. K. in' Z.

 

C mnem, de zhes tu bo nehala ſdihvati,

De Z in' K sta njo pustila ſwendeſhati,

Pervole, de zhe kdu per ptujeh njo pusty,

Ter nezh na mara vezh, de lih vezh v' zirkvi ni'.

 

D. inu T.

 

D tudi, inu T sta si roke podala,

Ter oblubila, de vezh se na boſta klala.

Desh wogat nivam D od ſgur doli Deſhy,

Tesh T en teshke vos teshku v'krebru Tishy.

 

E. . È. ê. .

 

Pèrjaſnu E, in' bè rade sê objl,

Keb' pushèlz toku ſa vsak' svoj glas prêjl,

E v'soku rêzh nèj. E nisku rêzh Rzh

E rêzh nèj tèrd jest Grm, natihèm Lzh.

Ê 's strshèzo ſa dv, db' ve njo gorivſl,

In' ſa Pêzhnko pêzh njo d bè v iml,

Vas prosè, in' ta vlala db' ſa dv

Satu, kè 's rêpèkam sê dajlshè vtgnit' v

Judovske E terpy, de ona se naſrêzhe

De zol nobedn njo zapisat' v' Dobrem netshe,

Terpy volnu, ſakaj tu je njena lestnust,

De ona nigdar se nashlishe jit is ust.

 

 

B, P in W [B]

 

B, P in W zhele svoj lestne glas dobiti,

bit', pit' in wit' ote skus tu varnu lochiti,

b gladke glas zheli, p trd, w povzkega,

z veselam nej zatu b w [p] en prostor da.

 

C, K in Z

 

C, menem, de ches tu bo nehala zdihvati,

de Z in K sta njo pustila zbendezhati,

prvole, de che kdu pr ptujeh njo pusti,

ter nech na mara vech, de lih vech v cirkvi ni.

 

D inu T

 

D tudi inu T sta si roke podala

ter oblubila, de vech se na bosta klala.

Dezh bogat nivam d od zgur doli dezhi,

tesh t en teshke vos teshku vkrebru tishi.

 

E, , È, ê,

 

Prjaznu e in è be rade se objele,

ke b pushelce toku za vsak svoj glas prejele,

e vsoku reche nej, e nisku reche rech,

e reche nej trdu: jest grem natihem lech;

ê s stresheco za dve de b ve njo gori vzele,

in za pêchenko pêch njo d bè ve imele,

vas prose, in ta velala de b za dv,

zatu ke z repekam se dajlshe utegnit ve.

Judovske e trpi, de ona se na zreche,

de col nobedn njo zapisat v dobrem neche,

trpi volnu, zakaj tu je njena lestnust,

de ona nigdar se na shlishe jit iz ust.

 

 

F. Ph. inu V.

 

F koker nekedj ſhely vselej ferzhati,

Tud' v' ptujeh on Ph. svoj glas na misle dati

V. shpizhast se nabo zhes tu, mnem, jeſil

Zhe on ferzhanje vezh nigdar na bo dobil.

 

G. K. H. Jod

 

G, rada be od K pustila se lozhiti,

Le eno mervezo od K si ohraniti

Vas prose, de she sme, de worsh bo rèkla Gost.

Je, in' de terda bo ostala vselej Kost,

Al' de be lahene G v' en H prebernile,

De gosto godlo be 's hosto hodlo mamile,

Al' de be nemshke jod namest nje shlishal se

Vas prose, de v tu be odvolile vse.

 

H

 

H. nej hahlati se posod ſastopnu shlishi,

Kjer kol on bode stal, pred njim C naſapishi.

In' kader Nemz bres C 's jeſika pa ſguby,

Povsod nej njega Kraynz popoln'ma von spusty*

 

I. inu Jod

 

I samuglas se rad pusti pregovoriti,

De namest E se on nima pisat' pustiti,

In' Jod en samuglas sam biti notshe vezh,

Rad se on vsem pusty ja, je, ji, jo, ju ſrezh.**

 

___________

* Unstreitig ist es, da die alten vor dem O ein H, und so anstatt otshem, Hozhem oder Hotshem geschrieben haben. Aber warum? Warum allein in diesem Worte? Warum soll ein Buchstab in einem Worte seyn, den man nicht ausspricht? Unterschheidet denn nicht otshem, ich will, ozhm ein Stief-Vater?

 

 

F, Ph, inu V

 

F koker nekedaj zheli vselej frchati

tud v ptujeh on ph svoj glas na misle dati.

V shpichast se na bo chestu, menem, jezil,

che on frchanje vech nigdar na bo dobil.

 

G, K, H, jod

 

G rada be od k pustila se lochiti,

le eno mrveco od k si ohraniti

vas prose, de she sme, de borsht bo rekla gost

je in de trda bo ostala vselej kost,

al de be lahene g v en h prebrnile,

de gosto godlo be s hosto hodlo mamile

al de be nemshke jod namest nje shlishal se,

vas prose, de ve tu be odvolile vse.

 

H

 

H nej hahlati se povsod zastopnu shlishi,

kjer kol on bode stal, pred njim c na zapishi,

in kader Nemc bres c z jezika ga zgubi,

povsod nej njega Krajnc popolnma von spusti.

 

I inu jod

 

I samuglas se rad pusti pregovoriti,

de namest e se on nima pisat pustiti,

in jod en samuglas sam biti noche vech,

rad se on vsem pusti ja, je, ji, jo, ju zrech.

  

 

___________

** Ich bin um eine grndliche Ursach, warum man nicht tiga fr tega allezeit

schreiben soll, indem es allezeit sein heit?  

 

K inu Q.

 

K. v' kraynskem namest Q, in' namest C. krayluje,

On rehkvu seje sam, sam terde podkve kuje.

Al' vonder on pusty, de rezhe Q na glas

Qviſhk, Qvatre, Qvinte, in' tud' Qvarte, Qvante, Qvas.

 

L

 

L. prose, de be v, kar ſo ſhene prosile,

Pisati ga povsod perjaſnu dovolile,

Sa ev, ſa iv, ſa ov, ſa uv, al' pak ſa av

Deb' njega moshke spl le sam na konzu bral.*

Dolg nej istegne se, al' zeno nej plazhuje,

Ga ima V le brat, zhe lih ga ſapisuje.

Dolenz, zhe otshe, nej ga rezhe dolg vselej

Koker navajen je on rezh od nekedej.

Sad A, ſad E, O, U so dvojen L pisali**

Eni, de njemu be kak tershi glas perdali,

Al' loſhe vlle kdu od vle be delil,

Na konku pak she on ni dvojne pisan bil.

 

M inu N

 

M, inu N be tu od vas rada sprosila,

De be on skus nos she ſa naprej sgvonila,

In' de vsak v' ptujeh l be dvakrat pisan stal,

Ter vsake ptujz toku ga 'ſvezhem shumam bral.

 

 

___________

* Das polnische L des Herrn K. gefiel, wenn es erlaubt wre, die Buchstaben zu vermehren. Ich wrde auch aus dem russischen Es (C.) ein neues scharfes Es, z. B. ein solches S aussinnen, um den Streitigkeiten ein End zu machen, aber es ist mir halt nicht erlaubt, und etc:

** Diese Verdoppellung halte zwar ich fr berflig, Sie knnte aber doch gestattet werde.

 

K inu Q

 

K v krajnskem namest q in namest c krajluje,

on rehkvu seje sam, sam trde podkve kuje.

Al vonder on pusti, de reche q na glas

kvishk, kvatre, kvinte in tud kvarte, kvante, kvas.

 

L

 

L prose, de be ve, kar so zhen prosile,

pisti ga povsod prjaznu dovolile,

za ev, za iv, za ov, za uv al pak za av

de b njega moshke spol le sam na koncu bral.

Dolg nej istegne se, al ceno nej plachuje,

ga ima v le brat, che lih ga zapisuje.

Dolenc, che oche, nej ga reche dolg' vselej,

koker navajen je on rech od nekedej.

Zad a, zad e, o, u so dvojen l pisali

eni, de njemu be kak trshi glas prdali

al lozhe vlle kdu od vle be delil,

na koncu pak she on ni dvojne pisan bil.

 

M inu N

 

M inu n be tu od vas rada sprosila,

de be onà skus nos she zanaprej zgvonila

in de vsak v ptujeh le be dvakrat pisan stal

ter vsake ptuje toku ga z vechem shumem bral.

 

 

 

O. inu .

 

Okroglu O be 's se rad ſazhel sukati

De vsak be jel svoj glas reſloſhnu godernati.

Sakaj be v' bolshem se O v' en U sprebernil,

En dobre urſhoh she nobedn ni vganil.

Same lublanzhanke so bolshe 's U pisale,

Od bol na posovjo so one U jemale,

Al' kje je bol kedej ſa bel pogmrne pejl.

Bel prov gorenz tedej od bl je bolshe vſel.

Sakaj she nikdar ni E v' U se sprebernila,

Zhe lih posili je se rezh ſa U pustila.

Al' E v' rogh bosh v' O sam kmalu sprebernil,

Zhe le v' rogove njeh bosh urnu prevernil.

Toku bo Gospodar svoj O v' Gospudu ſgubil

Sa tu ke pisat' je on v' njemu U blubil,

In' zhe lih Terſhezhan ga ſrezhe le Gospod

Navada vonder l 's U pishe ga povsod.

Al je navada ta pak prov nasmm skleniti

Jest, samem vam pustim rad zhes, tu prov soditi.

Sakaj Grammaticus jest nisem she daſdej

Od sameh zherk je le vse, kar jest pishem ſdej.

 

P

 

P je od ſgur * od B, in' W ſh slovu vſela,

Pokaj be spet od nje tu moja pishuv pejla?

Q tudi se je ſh odſgorej tebe vdal

De zhe otsh bodesh ti ga vonder Qvartam dal.

 

 

___________                                              

Mit Flei hab ich od ſgur und od ſgrej geschrieben, um zu zeigen, da das o sich in ein u verwandeln knne. Die Ober-Krainer aber verwandeln es gar selten.

 

 

O inu

 

Okroglu o be z se rad zachel sukati,

de vsak be jel svoj glas rezlozhnu godrnati.

Zakaj be v bolshem se o v en u sprebrnil,

en dobre urzhoh she nobedn ni uganil.

Same Lublanchanke so bolshe z u pisale,

od bol na posovjo so one u jemale,

al kje je bol kedej za bel pogmorne pejl.

Bel prov Gorenc tedej od bel je bolshe vzel.

Zakaj she nikdar ni e v u se sprebrnila,

che lih posili je se rech za u pustila.

Al e v rogeh bosh v o sam kmalu sprebrnil,

che le v rogove njeh bosh urnu prevrnil.

Toku bo gospodar svoj u v gospudu zgubil,

zatu ke pisat je on v njemu u oblubil,

in che lih Trzhechan ga zreche le gospod,

navada vonder le z u pishe ga povsod.

Al je navada ta pak prov, na smem skleniti

jest, samem vam pustim rad ches tu prov soditi.

Zakaj grammaticus jest nisem she dazdej,

od sameh chrk je le vse, kar jest pishem zdej.

 

P

 

P je od zgur od b in w zhe slovu vzela,

pokaj be spet od nje tu moja pishuv pejla?

Q tudi se je zhe odzgorej tebe vdal,

de che och, bodesh ti ga vonder kvartam dal.

 

 

R

 

R samega naprej povsod pusti derdrati,

Tovarsha njemu ni nekjer potreba dati,

Sakaj ſadosti on sam 's sebe ſhe ragla

Zhe le kak Perk' njemu od kod naperroſhla.

 

S. inu ſ

 

Sadosti dolgu sta se S. in' ſ davila,

Vsak voshe de be ta njeh vojska bersh minila.

V' ti jest ſa sredneze Modrize vas ſhelim,

Ter zelo pravdo njeh vam k' nogam poloſhim.

Sklenite! kaj ſ en es ima mozhnu seslati,

In' k'tire, de povſku ima von 's ust beſlati.

Sklenite, k'tire be bel prov na konzu stal,

Deb nje vsaki ptujz po svoji shegi bral.

Ta dolge ſ so si szer eni iſvolili

Sa terduglasnega, ke se v' oku dobili

Ga v' sivi starosti, in' ke on tak stojy

V' jeſikeh bliſhneh* kjer povsod ojstru vely.

Al' drugi, k'tiri so vezh muje perſadeli

Si skushat' obudva, so ta S gori vſeli

Sa ojstruglaſnega, ſa tu ke on prestal

Vse teshke skushne je, toku, de se je bral

Povsod enak, kjer je v' oblasti svoji stati

'Mu perepushenu blu. Nezh treba sprebrazhvati

Ni njega blu. Al' ſ ta kmalu je falil,

Koker le v' drugi stavk je on postavlen bil. **

 

 ___________

* So findet man es in der Slavonischen, Kroatischen etc: Sprachen, und in den

ltesten Bchern Truber, jur: Kob. Bukvart, etc.         

 

 

R

 

R samega naprej povsod pusti drdrati,

tovarsha njemu ni nekjer potreba dati,

zakaj zadosti on sam s sabo zhe ragla,

che le kak pr k njemu od kod na prrozhla.

 

S inu ſ

 

Zadosti dolgu sta se s in ſ davila,

vsak voshe, de be ta njeh vojska brsh minila.

V ti jest za srednece, modrice, vas zhelim

ter celo pravdo njeh vam k nogam polozhim.

Sklenite, kaj z en es ima mochnu seslati

in ktire de povzku ima von z ust bezlati.

Sklenite, ktire be bel prov na koncu stal,

de be nje vsaki ptujc po svoji shegi bral.

Ta dolge ſ so si scer eni izvolili

ga trduglasnega, ke se v oku dobili

ga v sivi starosti in ke on tak stoji

v jezikeh blizhneh, kjer povsod ojstru veli.

Al drugi, ktiri so vech muje przadeli

si skushat obudva, so ta s gori vzeli

za ojstruglasnega, zatu ke on prestal

vse teshke skushne je toku, de se je bral

povsod enak, kjer je v oblasti svoji stati

mu prpushenu blu. Nech treba sprebrachvati

ni njemu blu. Al ſ ta kmalu je falil,

koker le v drugi stavk je on postavlen bil.

 

___________

** Man sehe es in dieser Demonstration, der

 

Illyrier schreibt

der Ru

der Truber

Dalmatin

Lausnizer

Kroaten

Slavonier

чacъ, чacъї etc: Synod. Illyrica

чacъ, чaьі etc: Rodde gram.

чacъ, чacи etc: in Ep. S. Pauli

[iz glagolice] Edit. ſep. Spovid

Za, Zai etc: Gram. Haupt.

Chaſz, Chaſzi et: Evang. Croat.

Csas, Csasi. Angielich Gram.

 

 

 

Nezh me namore v' tem letu doli potreti,

De v' drug'mu stavku Mosh Moſha otshe imeti,

Sakaj ke v' Moſhu S svojo oblast ſguby

Ni zhudu de S ta se v' ſ ta spreminy.

Koku nasprutneki Moſha mor'jo pisati,

In' ne Mosha, zhe S ta more njih velati

Sa mehkega, navm, zhe pak tu prpust,

Nej na svoj ſuperstavk sam odgovor. *

Sakaj ti stari pak 'so ſ leta derſhali

Sa ojstruglasne, je, ke niso prov skushali,

Al' terdnu on povsod be vselej tak obstal,

De njemu be nekjer se 'n druge glas nadal.

V' besedah ja, jest sam narvezh starost sposhtujem,

Zhes pravopisnost nje pak milu jest ſdihujem,

In' kdu bi naſdihval? ke se tu dobru v,

De vezhkrat ti sami si ſupergovor.

V' bliſhneh jeſikeh de ſ ta povsod seslati

Se slishe, jest zhes tu na morem nezh pisati,

Al' tu|: perjaſnu zhe jest govoriti smm :|

Natare mene nezh, ſakaj jest dobru vm,

De ti ſa mehke es so si en z ſvolili,

Ter de satu njim ni potreba, de pulili

Be oni se ſa tu, k'tir' es be ojstre bil

K'teh jeſik je skus z reſlozhek ſh dobil.

Z ta dopolne tu, de v' skushni vsa obstati

Oblast ſamore njeh, de njega spreminvati

Potreba ni nekjer. Al' oh! nam nam be tu

Koker sem skaſal ſh potreba, treba blu.

 

_________

Die Krayner, welche das runde S fr das scharfe annehmen: zhas, zhasi etc., allezeit mit unvernderten s.

Die hingen, welche das lange ſ fr das scharfe annehmen allezeit mit Vernderung, Zusatz oder sonstiger Verunstaltung ihres ſ. So z. B. schreibt Adm. R.D.J. zhaſs, zhaſa. Warum eine Verdoppelung am Ende, wenn das lange ſ fr sich scharf ist? Warum nicht auch in der 2. End.: zhaſsa?

 

 

 

Nech me namore v' tem le-tu doli potreti,

de v drugmu stavku mosh mozha oche imeti,

zakaj ke v mozhu [moſhu] s svojo oblast zgubi,

ni chudnu, de s ta se v ſ ta spremeni.

Koku nasprutneki moſha morjo pisati

in ne mosha, che s ta more njih velati

za mehkega, na vem; che pak tu prpuste,

nej na svoj zuperstavk sam odgovore.

Zakaj ti stari pak so ſ le-ta drzhali

za ojstruglasne, je, ke niso prov skushali,

al trdnu on povsod be vselej tak obstal,

de njemu be nekjer se 'n druge glas na dal.

V besedah ja jest sam narvech starost sposhtujem,

ches pravopisnost nje pak milu jest zdihujem,

in kdu bi na zdihval, ke se tu dobru ve,

de vechkrat ti sam si zuper govore.

V blizhneh jezikeh de ſ ta povsod seslati

se shlishe, jest ches tu na morem nech pisati,

al tu (prjaznu che jest govoriti smem)

na tare mene nech, zakaj jest dobru vem,

de ti za mehke es so si en z zvolili

ter de zatu njim ni potreba, de pulili

be oni se za tu, ktir es be ojstre bil,

k' teh jezik je skus z rezlochek zhe dobil.

Z ta dopolne tu, de v skushni vsa obstati

oblast zamore njeh, de njega spreminvati

potreba ni nekjer. Al oh, nam, nam be tu,

koker sem skazal zhe, potreba, treba blu.

 

_________

Adm. R.D.C. schreibt zhaſ, zhaſa unverndert aber das lauge ſ am Ende gefllt

auch einigen von seiner Partei nicht.

Bl. K. schreibt zhas, zhaſa; aber warum diese Venderung in der 2. End.: verliert

etwann in dieser das runde s seine Potestt? Doch ich mu wieder zum meinen

kraynerischen Quae maribus Versen. Diese Note ist zu lang.

* Man lese nur den Truber in lateinischer Schrift, findet man's hufig.

 

 

Sakaj be en dolg ſ na konzu stat' namogl?

Sakaj be pisat' se le mogl S okrogl?

Na konzu?  me eni ojstru ſdej prashajo,

In' jest nje: Al' on starost sposhtujejo?

Ja, pravtijo on. Nu toku poyshite,

Ta ſ na konzu v' nji, ter ga toku pishite.

Sadosti dolgu sem jest njega v' nji iskal,

Al' najdl ne, deslih b' s' bil glavo isklal,

Us trud je bil ſabstojn. Ne Trubar, ne Kobila*

Sta mi na konzu ſ ta pisat dovolila.

Sakaj v' njeh najdl sem povsod de je S stal,

Kjerkoli sem jest v' njeh en es na konzu bral.

She mejn pak de ſs be se bla skupveſala,

Ter toku ſveſana seslat' si pomagala,

Sakaj |:zhe slovu je ſ ta :| be naslovil

Sadosti sam? Sakaj be ſ unem ſdruſhen bil?

She tu be jest rad pejl |: zhe se smm podstopiti :|

Ta ſ ot eni sam more ojstre biti,

Satu, ke je on dolg, in' dajlshe glas dershy.

Shtant njega otshe, de tedej on l shumy,

Modrize! oh! kaj be od mène v sodile?

Keb' mi naspruti rezh toku v dovolile:

Tih ſ ta more bit' S ojstre pak leta,

Ke ſ ta gre rovnu 's ust shantit' more ta.

Al' prezh s to shalo prezh, v ste svete Modrize.

Tu ſhale vas, jest vm, na terdnost te resnize,

V gledate samu. Po ti sodite nas.

Povsod sem jest volan, Modrize, wugat vas.

 

Volan, dergazhe zhe previſha me resniza,

Dergazhe pejla bo de moja postraniza.

Volan, de vſet' naſaj vse otshem ſupet jest,

Volan, zhe jest falim vse pſe rad prenest.

 

_______

Truber und Georg mit dem Witznamen Kobila haben die ersten das lateinishe Alphabet angenommen, ut ostendit P: Marcus.

 

 

 

Zakaj be en dolg ſ na koncu stat na mogl? 

Zakaj be pisat se le mogl s okrogl?

Na koncu?   me eni ejstru zdej prashajo

in jest nje: Al on starost sposhtujejo?

Ja, pravejo oni. Nu, toku poishite

ta ſ na koncu v nji ter ga toku pishite.

Zadosti dolgu sem jest njega v nji iskal,

al najdl ne, deslih b|e) s' bil glavo isklal,

Us trud je bil zabstojn. Ne Trubar ne Kobila

sta mi na koncu ſ ta pisat dovolila.

Zakaj v njeh najdl sem povsod de je s stal,

kjerkoli sem jest v njeh en es na koncu bral.

She mejn pak, de ſs be se bla skup vezla

ter toku zvezana seslat si pomagala,

zakaj (che slovu je ſ ta) be na slovil

zadosti sam? Zakaj be z unem zdruzhen bil?  

She tu be jest rad pejl (che se smem podstopiti),

ta ſ, ot en, sam more ojstre biti,

zatu ke je on dolg in dajlshe glas drzhi.

Shtant njega oche, de tedej on le shumi.

Modrice, oh, kaj be od mene ve sodile?

Ke b mi naspruti rech toku ve dovolile:

Tih ſ ta more bit, s ojstre pak le-la,

ker ſ ta gre rovnu, z ust shantit more ta.

Al prech s to shalo, prech, ve ste svete modrice,

tu zhale vas, jest vem, na trdnost te resnice

ve gledate samu. Po ti sodite nas.

Povsod sem jest volan, modrice, bugat vas.

 

Volan, drgache che previzha me resnica,

drgache pejla bo de moja postranica.

Volan, de vzet nazaj vse ochem zupet jest,

volan, che jest falim, vse peze rad prenest.

 

 

Od esov dosti tu. Namst T. Z. ſapishi

Pred I. U., in' dva U. nigdar ti skup nayshi!

V skupejglasne pak se je ſh ſdavnej vdal,

De namest efa on nabode nidar stal.

 

W

 

Dva V skleniti se nakriſhem sta pustila,

L, de be W pregnat' tadva srezhnu vbranila.

 

X

 

X 's svojem kriſham je poterpesliv' volan,

De on tem ptujem saj potrebne bo derſhan.

 

Y

 

Bres pik se Ybxonyr ſhely povsod pisati

Deb' Ij. J. in' I tud' smela kaj velati.

Na konzu, kader kje on prizhne zhas ſgvony,

Potegnit' on se dajl 's jeſikam rad pusti.

 

Z

 

Z zhast Bogu daje, Z lube to pravizo,

Zesarja Z zhasty, zhasti Z zesarizo,

Krajnz! al' Z vredne ni, te ti njega zhastish

Ke njega tulkrat na jeſik tvoj dobish?

 

Vse se tu pak, o Belin! kar ſdej glas pishve moje

Od krajnskeh zherk mozhy al' ſizer kaj ſapoje,

Pod pruko tvojeh nog jest doli poloshim,

Ter sklepu vashemu, Modrize, iſrozhim.

 

Od esov dosti tu. Namest t z zapishi

pred i, u in dva u nigdar ti skup na ishi.

V skupejglasne pak se je zhe zdavnej vdal,

de namest efa on na bode nidar stal.

 

W

  

Dva v skleniti se nakrizhem sta pustila,

le de be w pregnat tadva srechnu ubranila.

 

X

  

X s svojem krizham je potrpezhliv' volan,

de on tem ptujem saj potrebne bo drzhan.

 

Y

  

Bres pik se ybxonyr zheli povsod pisati,

de b ij, j in i tud smela kaj velati.

Na koncu, kader kje on prichne chas zgvoni

potegnit on se dajl zjeczikam rad pusti.

 

Z

 

Z chast Bogu daje, z[c] lube to pravico,

cesarja z chasti, chasti z cesarico.

Krajnc, al z vredn ni, de ti njega chastish,

ke njega tul[i]krat na jezik tvoj dobish?

 

Vse se tu pak, o Belin, kar zdej glas pishve moje

od krajnskeh chrk mochi al sicer kaj zapoje,

pod pruko tvojeh nog jest doli polozhim

ter sklepu vashemu, modrice, izrochim.

 

 

_________

Pisanice IV, rokopis a; po knjigi: Lino Legisha, Pisanice 1779-1782; SAZU, Ljubljana 1977

 

 

 

 

Janez Zh. V. Popovich, Raziskave morja /odlomek/