Zbornik Revije SRP 2003

Igor Pirnovar

Iz zgodovinskega spomina

 

 
VENETSKI "RACHUNALNIK"

(ANTICHNA INFORMACIJSKA REVOLUCIJA)

 
 
 
KNJIGE O VENETIH NISO PREPROSTE

Potem ko sem se konec 80-ih v tisku iz domovine bezhno seznanil z nekimi novimi teorijami o nashih prednikih, sem kasneje, leta 1997, hlastno pogoltnil knjigo Shavli/Bor/Tomazhich: Veneti First Builders of European Community.

Seveda sem v glavnem preskakoval "jezikoslovne suhoparnosti", in to zato, ker je branje tega v angleshchini pravo muchenje. Vendar pa me je zhe to povrshno branje tako prevzelo in navdushilo, da sem bil preprichan, kako prav nich ne izgubljam, che se ne vznemirjam, zakaj chrke "o" s piko ne smemo brati kot grshke thete, zakaj sta D in R vchasih zamenljiva, pa kaj pomeni "retroflex" ter podobno.

Celo skicam grafemov sem se kar izogibal ter se zadovoljeval le z bolj proznimi deli knjige. Kljub temu, da sem knjigo tako povrshno prebral, me je dobesedno prevzela in osvojila.

Z leti sem postal malo nezadovoljen, ker nisem opazil kakega bistvenega premika v sploshnem slovenskem pojmovanju preteklosti. Kot da ni vazhno, od kod in kaj smo. V kontekstu zhelje po vkljuchitvi Slovenije v Evropo se mi je zdelo morda celo pametno, da se iz previdnosti ne razburja "zlih duhov".

Pochasi me je tudi zachenjalo motiti, da se nikoli nisem potrudil preveriti, ali so tista chrkovanja venetskih in etrushchanskih napisov resnichno smiselna. She posebno zaradi tako klavrnega slovenskega odziva na nashe novo razumevanje preteklosti, sem se odlochil, da je absolutno potrebno izkljuchiti mozhnost sharlatanstva, kakor koli majhna naj bi zhe bila. Torej ni dovolj verjeti, da je Matej Bor poshten chlovek in ne sharlatan, temvech je to treba za gotovo vedeti!

Ni bilo prijetno shtudirati slovenske, "slovanske", praslovanske in venetske "slovnice" v angleshchini. Ni bilo ohrabrujoche brati, kako avtorji grafemov niso vedno dosledno pisali chrke D ali P, ker so vchasih narisali polkrog malo vishje, drugich nizhje, zraven pa ne venetski in ne ertrushchanski D niti P nimata nobenega polkroga, niti stiliziranega ne. Lahko sicer, da tekst govori o latinskem grafemu, ki bi ga vpisal rimljanski "prevajalec" etrushchanske pisave, toda tega tekst neposredno ne omenja. (sl.1)

Razvozlavanje staro-etrushchanskega (venetskega) napisa v knjigi Ivana Tomazhicha.

Kot sem natipkal na sliki (1), je najbrzh avtorju ponagajal shkrat, saj ni povedal, kaj napis pomeni. To je primer tezhav, katerih se kot povprechen bralec nisem ravno veselil. (Zato tudi malo trpi zaupanje bralca v grafeme, prav nasprotno pa koristi nasprotnikom te teorije).

Pred nekaj dnevi sem konchno dobil v roke tudi slovensko inachico Etrushchanov in Venetov. Po nekajletnih neuspelih poizkusih branja razlag slov./ven. slovnice v angleshcini, mi je v nekaj urah postalo jasno, kako se bere te stare pisave.

Dojel sem, da je chrka lahko obrnjena narobe ali pa sploh povsem napachna, da je vchasih vse pisano od leve proti desni in drugich spet obratno. Postaja mi jasno, da so bile pike vchasih namesto presledkov, drugich pa jih je "neuk" pisec prepisal brez potrebe. (sl. 2)

 

ZAKAJ SO PISALI PO PREDMETIH?

Ne muchi me vech vprashanje, zakaj bi nekdo pisal taka sporochila na majhne predmete, namesto da bi se lotil pisati daljshi "spis". Te stvari postajajo same po sebi umevne potem, ko zachnesh dojemati, kaj pomeni neki napis ter kje in kdaj je bil napisan, to pa pojasnjuje, zakaj sploh obstaja v tej ali oni obliki. Vse to se mi je posvetilo shele, ko sem ponovno tretjich bral o Etrushchanih ter odkril pomembnost "etrushchanske tablice" za razumevanje okolja, v katerem so nastajali ti napisi! (Sam imenujem to etrushchansko tablico "antichni rachunalnik" ali natanchneje "venetski rachunalnik".)

Najvechje zadovoljstvo pa je, ko odkrijesh povezavo s tem, kar je neki zgodovinopisec chisto neodvisno, tako chasovno kot krajevno, trdil o stvareh, ki jih je shele pred nekaj leti deshifriral Bor. Na primer: "Kdor pije z njim, ki je Hetit, zhali Rasene". Ko sem shtudiral, kako je Matej deshifriral ta etrushchanski napis, sem ugotovil, da se mu je izmuznila v razlagi beseda "pleme" ali "rasa". Ko sem jo postavil tja, kjer stoji etrushchanska inachica "CENA", to je na prvem mestu, je stavek v dobesednem prevodu dejansko dobil pravi smisel.

Etrushchansko: CENA KALA U RUS B A PE NASh C EME CU HETIE
Dobesedni prevod: Pleme kaliti Rasensko bi bilo, che pije nash z njim ki je Hetit
Razumljiveje: "Kdor pije z njim, ki je Hetit, zhali Rasene".

Kar je Matej Bor deshifriral, pa je potrdilo oz. dopolnilo debato, ki traja zhe okoli 2600 let, namrech:

ali so Etrushchani potomci Venetov ali obratno;
ali so bili Etrushchani priseljenci, ki so se pomeshali z domorodci;
ali so bili Etrushchani domorodci in so se pomeshali s priseljenci;
ali so priseljenci Hetiti, Lidijci, "izgubljeni z Atlantide" etc.;
ali so bili podjarmljeni prisilno ali so se zdruzhili prijateljsko.

S temi vprashanji so se ubadali:

Herodot, Dioniz, M. Pallottino, V. Georgijev, B. Hrozny, Vi in jaz, pa she marsikdo drug.

No, B. Hrozny je pred nedavnim genialno deshifriral hetitshchino, sedaj bo pa potrebno analizirati mlado etrushchanshchino, ki je nastala, domnevamo, po zlitju Rasenov (Venetov ali pa starih Etrushchanov) s Hetiti.

Naj se she na hitro vrnem k uporabi chrke "O" namesto grshke thete. Izgleda, da se je Pallottino prav trudil, da bi umetno skril povezavo med staro etrushchanshchino in slovenshchino, saj je namenoma izpushchal konchnice v besedah, da bi prikril podobnosti z nashimi. Upam si trditi, da mu je zato mali shkrat v glavi sugeriral grshki "TH" namesto nashega "O", kar pa naredi besede dobesedno neizgovorljive. Preprichan sem, da je Mateja Bora k odlochitvi, da je "O" bolj primeren kot "TH", vodilo prav to zadnje dognanje, in zelo verjetno tudi nasprotno motiviranega Pallottina.

 

VENETSKA INFORMACIJSKA REVOLUCIJA

Zgoraj sem omenil, da istovetim etrushchansko tablico kot tehnichni pripomochek antike z danashnjim rachunalnishtvom ter jo zato v prispodobi imenujem etrushchanski ali antichni rachunalnik. Upal bi si trditi, da je ta "abecedna tablica" z voshchenim "ekranom" in pisalno napravo hkrati pogojila antichno informacijsko revolucijo.

Namrech, omenjena tablica predstavlja prehod od graviranja ali klesanja k pisanju v vosku, abeceda na vrhu pa pomaga piscu pravilno oblikovati chrke. Vosek se lahko potem, ko je bralec prebral sporochilo, ponovno uporabi za novo sporochilo. Ta naprava je omogochila, da se je znanje pisanja hitro shirilo, in ko tablice ni bilo blizu, so loncheni predmeti predstavljali hvalezhen medij za prenashanje sporochil.

Tako se je potem pisanje zachelo shiriti tudi tam, kjer niso imeli mozhnosti pridobiti si ta antichni "lap-top", in se je schasoma pisanje preneslo na predmete, ki so predstavljali neke vrste statusni simbol v druzhbi ali pa so bili kako drugache pomembni, sploshno uporabni, morda so bili tudi obrednega znachaja.

Lahko bi sklepali tudi, da se je pisanje po predmetih spremenilo v neke vrste rodovni ali ljudski obichaj folkloro, in che se ne motim, potem je ta folklora na prefinjen nachin poskrbela, da se je pismenost razshirila izven privilegiranih krogov in s tem dvignila duhovne vrednote oz. izobrazbo rodu ali ljudstva. Pol za shalo, pol zares bi rekel, da je ta antichna informacijska revolucija pomagala formalizirati kulturo in prosveto pri Etrushchanih in Venetih ter nam potomcem na ta nachin pustila pismeno sporochilo ali dokumente o svojem obstoju in svoji zapushchini.

 

ANTICHNI RACHUNALNIK

Etrushchanska tablica rachunalnik Firence: "Museo Archeologico" (sl. 3)

(Vgravirana abeceda zgoraj se malo slabshe vidi, zato pa je zelo jasno videti vdolbino za vosek, ki je rabila kot ekran in pisalna povrshina.)

Torej, za to, da bo prishla resnica o kulturni dedishchini na dan, so poskrbeli prav Etrushchani sami s svojim "antichnim rachunalnikom", ki ga lahko vidite v muzeju v Firencah. Ta rachunalnik pa je, kot sem zhe prej omenil, povzrochil antichno informacijsko revolucijo, ki jo v celoti zachenjamo dojemati shele v zadnjih nekaj letih.

 

VENETSKI CHRKOPIS IN SLOVNICA

Venetska tablica z gramatichnimi pravili Firence: "Museo Archeologico" (sl. 4)

Matej Bor je odkril, da obstajajo slovnichne povezave med slovenskimi dialekti in venetskim jezikom. Gre za tako imenovano jekanje, ki je znachilno za zahodna gorata obmochja Slovenije, kjer so se venetski obichaji in lastnosti obdrzhali najdlje.

Takih tablic se je ohranilo vech in zato je raziskovalcem uspelo natanchno rekonstruirati njihovo vsebino. She do nedavnega so menili, da so te tablice izkljuchno etrushchanskega izvora, in kazhe, da je uchenjakom zahodnoevropskega porekla uspelo zamegliti vsako povezavo z Veneti, kakrshne poznamo danes.

Vidimo lahko, da tablice vsebujejo abecedo in neko tabelo, ki na deloma prelomljenih tablicah deluje kot ornament. Shele che vidish celotno tablico, postane jasno, da vsebuje kombinacije mozhnih besednih konchnic.
Druga Venetska tablica tudi iz Firenc: "Museo Archeologico" (sl. 5)

Vzrok, da sem izbral prav ta dva primerka "venetskih tablic", je v tem, da pokazhem, kako na eni vidimo tisto, kar na drugi manjka, ali pa je zob chasa zhe toliko nachel gravuro, da vsebina na teh mestih ni vech chitljiva. S primerjanjem obeh pa se da vse dovolj natanchno rekonstruirati.

Raziskovalci niso imeli tako preprostega dela, kot sem ga prikazal, saj je sploshno znano, da je Matej Bor porabil leta in napravil na stotine poizkusov ter primerjav, preden je odkril, da so nasha "gorenjshchina" in druga slovenska gorska narechja kljuch do razumevanja.

Seveda Matej Bor lingvistichno she dodatno okrepi te argumente, v kar pa se ne bom vech spushchal, saj je v Sloveniji veliko pristojnih jezikoslovcev, ki bi morali verificirati in javno podpreti njega in njegovo velichastno ter neprecenljivo delo!

Za povprechnega bralca pa naj le nakazhem, kaj je na tablicah. Tisto, kar skriva slovnico in slovnichna pravila, je:

{ ... ekae, ... ekah, ... ekan, ... ekam, ... ekal, ... }

Tako je bilo torej po dva tisoch letih prvich mogoche ponovno odkriti, kaj naj bi pomenili staroetrushchanski napisi na keramichnih chrepinjah, na posodah, obrednih predmetih, orozhju, okrasnih predmetih in, zame najbolj presenetljivo, na konicah "lokostrelskih" pushchic (ali izstrelkih, kot je napisano v angleshkem prevodu).

Shele ko so znanstveniki nashli ter dokazali doslednost in ne nazadnje uspeshno prevedli daljshe zapise, je bilo jasno, da se zgodovina dejansko pishe sama, in je ni mogoche preprosto utajiti.

 

ETRUSHCHANI BODO ODKLENILI VRATA

Komaj chakam, da bomo s pomochjo razvozlane hetitshchine zacheli potrjevati ali pa demantirati nasha razumevanja o novih Etrushchanih in tako torej tudi o Venetih kot proto -Slovanih, prek njih pa tudi o pra -Slovanih oz. starih Slovanih.

Samo, da se spomnimo: stari Etrushchani so zhiveli na zachetku prvega tisochletja pred nashim shtetjem, preden so bili pomeshani z "neznanim" ljudstvom, "novi" Etrushchani pa proti koncu, ko so "prishleke" zhe asimilirali ali pa obratno.

Kazhe, da Slovenci uradno ne bodo sprejeli teorije o Venetih, dokler tega ne bodo storili vechji evropski narodi. Ti pa tega ne morejo storiti, dokler imajo vechvrednostni kompleks, katerega so prefinjeno varovali z zanikanjem povezave med visoko razvitimi Etrushchani in Slovani.

 

ZAKAJ SMO SLOVENCI TAKO ODMAKNJENI OD LASTNE ZGODOVINE?

 

TEORIJA O VENETIH V SVETU

Zanimivo je to, da je ta teorija v svetu bolj poznana kot v Sloveniji. Ogromno je tekstov o Venetih v drugih jezikih. Za to je vech vzrokov. Prvi je politichne narave, in neposredno z njim je povezan ekonomski. Zaradi ogrozhanja stare teorije so bili nasprotniki tradicionalno v boljshem financhnem polozhaju kot obichajno edino z lastno vero in navdushenjem podkovanimi raziskovalci. Kljub vsemu pa je ta peshchica posameznikov uspela premagati ustolichene sisteme in rezhime, in chlovek bi mislil, da se bodo sedaj stvari popravile.

Na zhalost pa sedaj igra veliko vlogo pravilo trga. Namrech, kupna moch Slovencev v primeri z vechjimi narodi je zanemarljiva.
Drugi razlog je shkodljiva politichna dedishchina, ki jo je Slovenija prejela od prejshnjega rezhima. To je vsaj deloma vzrok za nekoliko pochasnejshe politichno dozorevanje, saj je she vedno chutiti posledice nekdanjih politichnih nestrpnosti. Vendar pa je tudi res, da je teh negativnosti manj kot kjerkoli drugje na vzhodu. Ali celo na zahodu, recimo v Shpaniji, za katero je znachilna zrcalna slika vzhoda, to je, da na eni strani nosijo preteklo levicharsko, na drugi pa legendarno desnicharsko breme.
Vstopanje v EU in NATO je nedvomno pripomoglo k temu, da so zavirali spremembe v pojmovanju zgodovine, kar je tudi uspeshno utishalo sumljivo ali brezglavo nacionalno prebujanje, ki bi utegnilo bolj shkoditi kot koristiti Sloveniji.
Konchno she, prav na tem podrochju sta se s potvarjanjem dejstev razmahnila nacionalsocializem in fashizem. Torej je zhe prav, da se na to pot stopa pochasi in s preudarkom.

 

SLOVENIJA JE SEDAJ NA ZEMLJEVIDU

Vse te shtiri zgornje tochke nosijo v sebi tudi nekaj dobrega. Zasluzhni avtorji, ki so bili desetletja v podrejenem polozhaju, imajo konchno dostop na trzhishcha z vechjo kupno mochjo (shkoda je le, da so nekateri zamudili to prilozhnost). (sl. 6)

To pa je tudi koristno za teorijo samo. Namrech, slovenski raziskovalci so trenutno najbolj kompetentni na svetu za razvozlavanje venetsko-etrushchanske zgodovinske dokumentacije in artefaktov ter kot taki tudi najprimernejshi ambasadorji teorije o Venetih.

Z razpadom Sovjetske zveze in njenih satelitov so nashi raziskovalci dobili dodatno skoraj pol milijarde vech potencialnih kupcev na vzhodu. Na drugi strani pa zmanjshevanje razlik med drzhavami z razlichno druzhbeno ureditvijo dodatno pomaga slovenski besedi, saj so jo 19. novembra 2002 prvich slishali v Evropskem parlamentu v Bruslju, ko so slovenski poslanci govorili s poslanskih klopi, kot da so v Ljubljani. To pa pomeni, da bo nash glas sedaj spet nekaj veljal.

Venetologi in etruskologi po vsem svetu so v zadnjih dvajsetih letih izbrskali in dokumentirali toliko gradiva na razlichnih koncih in v razlichnih jezikih, da vse to po kolichini predstavlja veliko vechjo zakladnico za teorijo, kot bi jo bila sposobna nositi Slovenija sama. Medtem pa je Slovenija imela chas politichno dozorevati in, kot je videti, se je vendarle zhe pojavila na svetovnih zemljevidih. Pa ne samo tako, kot to mislijo politiki, ampak tudi tako, kot je bila zhe dolgo gorecha zhelja slovenskih venetologov. Kar poglejmo:

Knjige slovenskih avtorjev o Venetih so natisnjene v italijanskem, angleshkem, ruskem, nemshkem in slovenskem jeziku. A te knjige so le del svetovnega delovanja venetologov. Dodatno pa je danashnja informacijska revolucija omogochila povezavo med zbiralci dokumentacije, izmenjavo idej, verificiranje in primerjanje izsledkov, ter konchno prikaz le-teh po vsem svetu na nekaj chudovitih spletnih straneh.

Izplacha se poiskati in pokukati v ta zbiralishcha venetskih artefaktov in dokumentov, saj so tako obsezhna in celovita, da obiskovalcu vzame dih. Ne bodite presenecheni ob odkritju, da je najvech Slovencev ali pa ljudi slovenskega oz. venetskega porekla, ki so organizatorji ali pobudniki v teh "www" centrih. To je pach zato, ker je nas Slovence venetska zgodba najbolj motivirala, in so tako nashi najvechji mozhje in raziskovalci financirali svoje projekte iz lastnega zhepa.

Venetologi drugih narodnosti so se mnozhichno pojavili na obzorju shele po padcu berlinskega zidu, ki pomeni prelomnico v razcvetu demokracije in, kot marsikdo tudi zhe chuti, prav tako konec skrivanja in laganja, in to na vseh ravneh. To je sicer marsikoga ekonomsko unichilo. A je bilo potrebno, da bi chim prej spet "kultivirali in popravili" to nasho druzhbo. Le tako bo lahko zhivljenje tem prej postalo tudi za tiste, ki jih je "novi red" prizadel, bolj znosno, che zhe ne spet prijetno. Kazhe pa, da se rek "brez dela ni jela" sedaj bolj kruto izvaja, kot bi morda bilo potrebno in prav.

Torej, venetologi drugih narodnosti so se v vechjem shtevilu prebudili shele potem, ko smo Slovenci zhe dodobra razvili temelje in vechino zgradbe teorije o Venetih. Kdor bo obiskal te svetovne "venetske info-centre" (www's) bo lahko videl, da se bolj in bolj oglashajo avtorji drugih narodnosti.

Seveda spremlja vsako vechjo spremembo kakrshnega koli sistema neshteto pasti in nevarnosti. Zato vas opozarjam, da to ni za vsakogar, she posebno ne za tiste, ki se she niso otresli predsodkov in/ali bolechih spominov iz preteklosti. Sam sem za spravo med nami, in upam, da se bo temu odzvala tudi vechina Slovencev, ko se bodo soochali s stvarmi z "one druge" strani, pa naj bo katerekoli barve!

 

ZAKAJ BRSKATI PO PRETEKLOSTI?

Kako naivno so tem 1000 let starim zgodovinskim spletkam nasedli tudi Rusi, nam je razlozhljivo s tem, da so jim na zahodu podelili, vsaj geografsko, status "zibelke slovanstva", ter jih nato zacheli na veliko "rodovati ali plemenititi" z Vikingi. Mimogrede, samo da se spomnimo: stari Etrushchani so se klicali Raseni (RUS), to pa so Veneti.

Venetsko pisavo, ki je identichna stari etrushchanski, pa so odkrili zhe vsaj dva tisoch let pred pojavom Etrushchanov v spodnjem Podonavju. To smrdi tistim, ki delajo razliko med "severnjaki" in "juzhnjaki". Da ne govorimo o Baltiku ter severozahodnih Slovanih ali pa o Arijcih, che tako hochete. Skratka, to je godlja, da je chudno, in smrdi po neo-rasizmu, in zato je kar prav, da se stvari pochasi odvijajo. Da nas spet kje ne bo presenetil kak Hitler .

Na koncu pa she to, da odgovorim tistim, ki bodo rekli: Zakaj je sploh treba kopati po preteklosti, she zlasti, che je to lahko tudi shkodljivo?

Prvo, in to je po mojem najvazhnejshi razlog, je to, da se je v imenu poshtenosti vedno treba boriti proti lazhi.

Drugo pa, da ni res, da brskanje po preteklosti lahko le shkodi, ker nujno tudi koristi. To je pach znachilnost ljudskih sistemov in nenehnega konflikta med dnevom in nochjo.

 

 

SLIKE:

sl. 1

sl. 2

 

sl. 3

 

sl. 4

sl. 5

 
 
 
 
 
 
 
 

sl. 6

 

 

____________
BELEZHKA O AVTORJU
Igor Pirnovar je po poklicu rachunalnishki strokovnjak in zhivi v Torontu v Kanadi.
Avtorjeva internetna stran: http://mywebpage.netscape.com/igorvenet

 

Iz zgodovinskega spomina: Sergej Solovjov, Antichni pisci o Venedih Slovanih