Zbornik Revije SRP 2003
AKTUALNO – VPRASHALNICA II
/nadaljevanje "Vprashalnice" po izidu zbornika/

 

Andrej A. Golob

 

SLOVAR SPREMENJENIH POMENOV

 

V rachunalnishtvu, telekomunikacijah in drugih elektronskih napravah je uporaba posebnih znakov tezhavna. Pri nas so ljudje tezhavo nekodificiranega pisanja (kako naj se slovenshchina pishe v el. medijih) reshili tako, da namesto shumnikov uporabljajo sichnike, vechinoma tudi ne uporabljajo velikih zachetnic. A s tem besedi vechkrat spremenijo pomen. Tako na primer gospod Chuchek postane navaden cucek, shef samo sef, zhemlja pa kar zemlja. In koliko je takih besed? To sem zhelel ugotoviti in tako sem se spravil na delo. Shel sem od besede do besede v Slovarju slovenskega knjizhnega jezika, si pomagal z Malo sploshno enciklopedijo in z rachunalnishkim Ugankarskim slovarjem. In tako je nastal prichujochi "slovar spremenjenih pomenov". Seveda ni popoln, kot nich na tem svetu, a zachetek vendarle je. Che bi primerjali besede chrkovalnika — besede v vseh sklonih, spregatvah — je spremenjenih pomenov besed v "internetni gajici" brez shumnikov seveda she veliko vech; tu so navedeni samo nekateri primeri.

 


POMEN V BOHORICHICI (oz. pravi pomen besed)
  POMEN V "INTERNETNI GAJICI" (oz. spremenjeni pomen, ker so shumniki izenachini s sichniki)
     
azhur — okras, ki nastane, che se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obshijejo   azur — nebesna, svetlomodra barva (knjizhevno)
bazha — vrsta, sorta (slabshalno)   baza — osnova, podlaga; oporishche
bichek — nitast izrastek na celici, ki ji omogocha gibanje   bicek — mlad ovchji samec (narechno)
blazhen — poln obchutka najvechje sreche   blazen — dushevno bolan; zaradi mochnega chustva zelo razburjen; ki zelo presega navadno mero
ch — chetrta chrka slovenske abecede; soglasnik   c — tretja chrka slovenske abecede; celzij; eden izmed osnovnih tonov; ogljik; rimska shtevilka 100; soglasnik
chankar — razjeda, ki jo povzrochajo nekatere spolne bolezni   Cankar — slovenski priimek
chap — izrazha nagel prijem   cap — posnema glas pri padcu ali pochasni hoji
char — nenavadna lepota; izredna ocharljivost; charovnija   car — vladar; cesar
che — veznik   ce — avtomobilska oznaka za Celje
chedra — lesena pipa s kratko cevjo in pokrovchkom   cedra — do 50 m visok iglavec, ki raste v planinskih predelih do vishine 3000 m
cheh — fant, dechek   ceh — nekdanja organizacija obrtnikov iste stroke
Chelje — kraj pri Premu   Celje — slovensko mesto
chelo — violini podobno glasbilo; del obraza   celσ — stopnjuje povedano z dodatno mochnejsho ali neprichakovano trditvijo
chep — stoja na zelo skrchenih nogah; lesen zamashek; valjast ali stozhchast predmet za povezovanje; po obrezovanju preostali del mladike   cep — del cepca, s katerim se udarja; enoletni poganjek; debela palica; precep; preprosto orodje za rochno mlachev
chik — kos zvitega tobaka za zhvechenje; ogorek   cik — shkodljivo naravno ocetno vrenje pri vinu
chin — stopnja na hierarhichni lestvici v vojski in podobnih organizacijah; posnema glas chinel   cin — bela, lahko taljiva kovina; kositer; posnema glas zvonchka, kovancev
chizhek — zool. manjsha gozdna ptica pevka   cizek — sesek (narechno); dojka (vulg.)
chop — shop las, dlake, perja; povezan shop niti za okras   cop — posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji
chrka — znak za glas   crka — poginula zhival
chuchek — neumen chlovek (narechno)   cucek — majhen, zanikrn pes
chuk — majhna nochna ptica, podobna sovi   cuk — izrazha kratek, sunkovit potegljaj
chvek — chvekanje, blebetanje   cvek — zhebelj (pogovorno); nezadostna ocena (zhargonsko)
chvenk — pishchalka za klicanje sov ali shoj   cvenk — denar; kratek, zvenech kovinski glas
drzhek — zaponka za pripenjanje nogavic   drzek — drzen, predrzen
gazha — placha, zlasti pri gledalishkih igalcih   gaza — redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze
grezh — nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile   grez — mehko blato, navadno na dnu stojechih voda
grizha — chrevesna bolezen; siten ali slaboten chlovek   griza — grizhljaj (narechno)
grosh — avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke shilinga   gros — skupina 144 istovrstnih kosov; tezhka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi
janezh — enoletna vrtna zdravilna ali zachimbna rastlina   janez — nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant
jezh — majhna gozdna zhival z bodicami   jez — naprava, postavljena prechno na tok vode
jezha — premikanje s pomochjo zhivali, na kateri se sedi   jeza — mochno kratkotrajno chustvo
kasha — gosta jed iz pretlachenega krompirja, sadja   kasa — blagajna (pogovorno)
kesh — denar (zhargonsko)   kes — kesanje (knjizhevno)
koch — skrivalishche za lovca na tleh, narejeno iz vej   koc — /volnena/ odeja, zlasti slabsha (pogovorno)
kochka — hishica, bajtica (narechno)   kocka — telo, ki ga omejuje shest kvadratov
kochna — zgornji, polkrozhno zakljucheni del ledenishke doline   kocna — /za privezovanje goveda k jaslim/ veriga (narechno)
kokσsh — velika domacha ptica s kratkim vratom in mochnim telesom   kσkos — visoko tropsko drevo z velikimi pernatimi listi ali njegov veliki koshchichasti sad
kosh — visoka, spodaj zozhena pletena posoda   kos — vechja ptica pevka z rumeno liso okrog ochi
kolch — odrezan del rozge amerishke trte za cepljenje z zhlahtno trto (narechno)   kolc — glas, ki nastane pri kolcanju
kracha — spodnji del noge pri prashichu   kraca — nerazlochna, grda pisava (slabshalno)
krch — nehoteno, boleche delovanje mishic   krc — izrazha lahen udarec s prsti
kozha — tanjsha prevleka na telesu   koza — manjsha domacha zhival s srpastimi rogovi
kozhar — (nekdaj) kdor zbira in /pre/prodaja kozhe   kozar — pastir koz
kozhica — tanka kozha; manjshalnica od kozha   kozica — okrogla nizka posoda za kuhanje, dushenje
lazh — zavestno neresnichna izjava   laz — s travo porasel nekdaj izkorishchen svet
lecha — prozorno telo za povechavo; kulturna rastlina   leca — prizhnica
lemezh — del pluga v obliki zheleznega rezila, ki zemljo izpodrezuje   lemez — tram ostreshja, ki sega od slemena do kapa; shkarnik, shpirovec
lesh — pogasheni delci premoga; ugasek   les — snov, iz katere so deblo, veje, korenine
leshnik — sad leske   lιsnik — shkrat, ki prebiva na drevju
lezha — lezhanje (starinsko)   leza — plezanje, pleza (alpinist
lozha — majhen prostor z nekaj sedezhi in posebnim vhodom, zlasti v gledalishchu   loza — gozd (knjizhevno); /vinska/ trta (starinsko)
masha — cerkveni obred   masa — snov, surovina, navadno mehka, za izdelke
mish — majhen glodalec z dolgim repom   mis — gospodichna; lepotna kraljica (miss)
mosht — sladka ali prevreta pijacha iz mletega, mechkanega sadja   most — trdno zgrajen prehod chez naravno oviro
muzha — mochvirje, barje (narechno)   muza — vsaka od devetih zashchitnic umetnosti in znanosti
nash — izrazha svojino skupine oseb   nas — 2., 4. skl.. os. zaim. mi
nσvich — spet, znova (zastarelo)   novνc — redovnishki pipravnik pred zaobljubo (knjizhevno)
pashta — jed iz testenin (primorsko)   pasta — mehka, mazavna snov za a) chishchenje, loshchenje, b) mazanje, zashchit
pesh — izrazha premikanje s korakanjem   pes — zvesta domacha zhival
picha — ptichja krma   pica — jed iz krushnega testa z razlichnimi nadevi
poshιv — pochez, povprek   posιv — posevek
poshtιn — ki ravna v skladu z dolochenimi normami   pτsten — nanashajoch se na post
prech — proch (pogovorno)   prec — takoj, brzh (pogovorno)
prosht — predstojnik kapitlja   prost — nevezan
prozhen — ki se dα upogibati, pregibati; lahkoten, gibchen   prozen — nanashajoch se na prozo
puch — drzhavni udar (publicistichno); ploshchat sodchek za pijacho, ki se nosi na hrbtu (koroshko)   puc — drazhenje psov
rash — domache sukno   ras — /nekdaj, v etiopskem okolju/ knez
ravsh — slech, rododendron (narechno)   ravs — spopad, pretep
razha — morska riba romboidne oblike z mochnim trnastim repom   raza — manjsha povrhnja poshkodba v obliki chrte; chrta, guba (redko)
rezha — ozka odprtina, ki nastane, che se kaj s chim ne stika   reza — zareza, chrta (redko)
rezhaj — izraz obraza, ki kazhe veselje ali odklonilen odnos   rezaj — rezina, kos (knjizhevno)
ribezh — priprava z ravnimi, polkrozhnimi rezili   ribez — grmichasta rastlina z uzhitnimi jagodami
rozha — rastlina z izrazitim cvetom   roza — ena od barv
rush — nizki borovec   rus — rdech (narechno)
rusha — vrhnja plast zemlje z rastlinjem   rusa — shema, ki predstavlja zhival
sh — 20. chrka slovenske abecede   s — 19. chrka slovenske abecede (predlog)
shapa — spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh   sapa — dihanje, dih; veter, zlasti shibkejshi
she — izrazha nadaljevanje trajanja, obstajanja chesa   se — povr. os. zaim. (sebe - se)
shef — kdor vodi delo kake delovne enote   sef — predal v banki za shranjevanje dragocenosti
shesti — ki v zapovrstju ustreza shtevilu shest   sesti — namestiti se, spraviti se v tak polozhaj, da je tezha telesa pretezhno na zadnjici
shik — chednost, urejenost; urejen, eleganten   sik — posnema glas a) kache, b) uhajajoche pare
shir — prostran, obsezhen (zastarelo)   sir — mlechni izdelek
shiv — mesto, kjer so seshiti deli zdruzheni; narejena vrsta sledechih si vbodov   siv — ki je take barve kot pepel; ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgochasno
shoba — debele ali naprej potisnjene, shtrleche ustnice; zozhujochi se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka   soba — prostor za bivanje ljudi kot del stanovanja ali hishe
shoja — gozdna ptica z mochnim kljunom   soja — kulturna rastlina z razvejenim steblom
shok — zelo mochen odziv organizma na hujsho telesno poshkodbo, na dushevni pretres   sok — tekochina v rastlinah, ki omogocha rast, razvoj; tekocha sestavina sadezha
sholar — uchenec osnovne shole   solar — kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli
shum — neizraziti, nezvenechi, med seboj pomeshani glasovi; zhivahno, vznemirljivo dogajanje   sum — na nepotrjenem dokazu temeljecha misel
tezha — lastnost chesa, ki se kazhe s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu   teza — trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti; misel, sporochilo; nachelo, izhodishche
trαpezh — neumen, nespameten chlovek (pogovorno)   trapιz — kratek vodoraven drog, obeshen na daljshih vrveh, za vaje akrobatov
trsh — obsekano deblo, drevo   trs — mochvirska rastlina; posamezna rastlina trte
vash — izrazha svojino skupine oseb; kravje usnje   vas — kaz. zaimek mn. 2. in 4. skl; manjshe naselje
vazha — rusha (narechno)   vaza — navadno globlja posoda za rezano cvetje
vezha — prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati   veza — zveza (zhargonsko)
vizha — napev (starinsko)   viza — vizum (pogovorno)
zh — zadnja chrka slovenske abecede   z — 24. chrka slovenske abecede
zhad — poldrag kamen, navadno zelene barve   zad — zadaj (pogovorno); nazaj (zastarelo)
zhamet — tkanina s shchetkasto povrshino na eni strani   zamιt — debelejsha plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter
zhar — mochna, zlasti rdechkasta svetloba; gorecha, tlecha snov   zar — dolgo, shiroko vrhnje oblachilo muslimank z ogrinjalom za glavo
zharek — svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke, ravne chrte   zarιk — besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareche
zharνti — s segrevanjem povzrochati, da kaj zachne zhareti   zarνti — s potiskanjem narediti, da kaj pride v kaj
zharja — magma   zarja — rdechkasta svetloba na nebu
zhelje — chustvena potreba po chem (mnozhina)   zelje — kulturna rastlina
zhelo — organ na zadku zlasti nekaterih zhuzhelk   zelσ — izrazha veliko mero dejanja ali stanj
zhemlja — ovalno oblikovano pecivo iz kvashenega testa   zemlja — povrshina planeta Zemlja, kopno
zhenνca — drobna zhenska, navadno starejsha   zιnica — odprtina v sredini sharenice
zhid — pripadnik judovske vere   zid — stena (zgradbe)
zhima — odrezana dolga dlaka zlasti iz konjskega repa   zima — del leta med jesenjo in pomladjo
zhizhek — majhen rdecherjav hroshch z rilchkom; isto kot zhuzhek   zizek — dojka; sesek (narechno)
zhlot — nichvredni, malovredni ljudje (narechno)   zlot — denarna enota Poljske
zhreti — hlastno jesti   zreti — gledati

 


 

Iz zgodovinskega spomina: Pavel V. Tulajev, Veneti: predniki Slovanov