slovar

V rachunalnishtvu, telekomunikacijah in drugih elektronskih napravah je uporaba posebnih znakov tezhavna. Pri nas so ljudje tezhavo nekodificiranega pisanja (kako naj se slovenshchina pishe v el. medijih) reshili tako, da namesto shumnikov uporabljajo sichnike, vechinoma tudi ne uporabljajo velikih zachetnic. A s tem besedi vechkrat spremenijo pomen. Tako na primer gospod Chuchek postane navaden cucek, shef samo sef, zhemlja pa kar zemlja. In koliko je takih besed? To sem zhelel ugotoviti in tako sem se spravil na delo. Shel sem od besede do besede v Slovarju slovenskega knjizhnega jezika, si pomagal z Malo sploshno enciklopedijo in z rachunalnishkim Ugankarskim slovarjem. In tako je nastal prichujochi "slovar spremenjenih pomenov". Seveda ni popoln, kot nich na tem svetu, a zachetek vendarle je. Che bi primerjali besede chrkovalnika — besede v vseh sklonih, spregatvah — je spremenjenih pomenov besed v "internetni gajici" brez shumnikov seveda she veliko vech; tu so navedeni samo nekateri primeri.

POMEN V BOHORICHICI (oz. pravi pomen besed)		POMEN V "INTERNETNI GAJICI" (oz. spremenjeni pomen, ker so shumniki izenachini s sichniki)

azhur — okras, ki nastane, che se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obshijejo		azur — nebesna, svetlomodra barva (knjizhevno)
bazha — vrsta, sorta (slabshalno)		baza — osnova, podlaga; oporishche
bichek — nitast izrastek na celici, ki ji omogocha gibanje		bicek — mlad ovchji samec (narechno)
blazhen — poln obchutka najvechje sreche		blazen — dushevno bolan; zaradi mochnega chustva zelo razburjen; ki zelo presega navadno mero
ch — chetrta chrka slovenske abecede; soglasnik		c — tretja chrka slovenske abecede; celzij; eden izmed osnovnih tonov; ogljik; rimska shtevilka 100; soglasnik
chankar — razjeda, ki jo povzrochajo nekatere spolne bolezni		Cankar — slovenski priimek
chap — izrazha nagel prijem		cap — posnema glas pri padcu ali pochasni hoji
char — nenavadna lepota; izredna ocharljivost; charovnija		car — vladar; cesar
che — veznik		ce — avtomobilska oznaka za Celje
chedra — lesena pipa s kratko cevjo in pokrovchkom		cedra — do 50 m visok iglavec, ki raste v planinskih predelih do vishine 3000 m
cheh — fant, dechek		ceh — nekdanja organizacija obrtnikov iste stroke
Chelje — kraj pri Premu		Celje — slovensko mesto
chelo — violini podobno glasbilo; del obraza		celó — stopnjuje povedano z dodatno mochnejsho ali neprichakovano trditvijo
chep — stoja na zelo skrchenih nogah; lesen zamashek; valjast ali stozhchast predmet za povezovanje; po obrezovanju preostali del mladike		cep — del cepca, s katerim se udarja; enoletni poganjek; debela palica; precep; preprosto orodje za rochno mlachev
chik — kos zvitega tobaka za zhvechenje; ogorek		cik — shkodljivo naravno ocetno vrenje pri vinu
chin — stopnja na hierarhichni lestvici v vojski in podobnih organizacijah; posnema glas chinel		cin — bela, lahko taljiva kovina; kositer; posnema glas zvonchka, kovancev
chizhek — zool. manjsha gozdna ptica pevka		cizek — sesek (narechno); dojka (vulg.)
chop — shop las, dlake, perja; povezan shop niti za okras		cop — posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji
chrka — znak za glas		crka — poginula zhival
chuchek — neumen chlovek (narechno)		cucek — majhen, zanikrn pes
chuk — majhna nochna ptica, podobna sovi		cuk — izrazha kratek, sunkovit potegljaj
chvek — chvekanje, blebetanje		cvek — zhebelj (pogovorno); nezadostna ocena (zhargonsko)
chvenk — pishchalka za klicanje sov ali shoj		cvenk — denar; kratek, zvenech kovinski glas
drzhek — zaponka za pripenjanje nogavic		drzek — drzen, predrzen
gazha — placha, zlasti pri gledalishkih igalcih		gaza — redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze
grezh — nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile		grez — mehko blato, navadno na dnu stojechih voda
grizha — chrevesna bolezen; siten ali slaboten chlovek		griza — grizhljaj (narechno)
grosh — avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke shilinga		gros — skupina 144 istovrstnih kosov; tezhka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi
janezh — enoletna vrtna zdravilna ali zachimbna rastlina		janez — nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant
jezh — majhna gozdna zhival z bodicami		jez — naprava, postavljena prechno na tok vode
jezha — premikanje s pomochjo zhivali, na kateri se sedi		jeza — mochno kratkotrajno chustvo
kasha — gosta jed iz pretlachenega krompirja, sadja		kasa — blagajna (pogovorno)
kesh — denar (zhargonsko)		kes — kesanje (knjizhevno)
koch — skrivalishche za lovca na tleh, narejeno iz vej		koc — /volnena/ odeja, zlasti slabsha (pogovorno)
kochka — hishica, bajtica (narechno)		kocka — telo, ki ga omejuje shest kvadratov
kochna — zgornji, polkrozhno zakljucheni del ledenishke doline		kocna — /za privezovanje goveda k jaslim/ veriga (narechno)
kokósh — velika domacha ptica s kratkim vratom in mochnim telesom		kókos — visoko tropsko drevo z velikimi pernatimi listi ali njegov veliki koshchichasti sad
kosh — visoka, spodaj zozhena pletena posoda		kos — vechja ptica pevka z rumeno liso okrog ochi
kolch — odrezan del rozge amerishke trte za cepljenje z zhlahtno trto (narechno)		kolc — glas, ki nastane pri kolcanju
kracha — spodnji del noge pri prashichu		kraca — nerazlochna, grda pisava (slabshalno)
krch — nehoteno, boleche delovanje mishic		krc — izrazha lahen udarec s prsti
kozha — tanjsha prevleka na telesu		koza — manjsha domacha zhival s srpastimi rogovi
kozhar — (nekdaj) kdor zbira in /pre/prodaja kozhe		kozar — pastir koz
kozhica — tanka kozha; manjshalnica od kozha		kozica — okrogla nizka posoda za kuhanje, dushenje
lazh — zavestno neresnichna izjava		laz — s travo porasel nekdaj izkorishchen svet
lecha — prozorno telo za povechavo; kulturna rastlina		leca — prizhnica
lemezh — del pluga v obliki zheleznega rezila, ki zemljo izpodrezuje		lemez — tram ostreshja, ki sega od slemena do kapa; shkarnik, shpirovec
lesh — pogasheni delci premoga; ugasek		les — snov, iz katere so deblo, veje, korenine
leshnik — sad leske		lésnik — shkrat, ki prebiva na drevju
lezha — lezhanje (starinsko)		leza — plezanje, pleza (alpinist
lozha — majhen prostor z nekaj sedezhi in posebnim vhodom, zlasti v gledalishchu		loza — gozd (knjizhevno); /vinska/ trta (starinsko)
masha — cerkveni obred		masa — snov, surovina, navadno mehka, za izdelke
mish — majhen glodalec z dolgim repom		mis — gospodichna; lepotna kraljica (miss)
mosht — sladka ali prevreta pijacha iz mletega, mechkanega sadja		most — trdno zgrajen prehod chez naravno oviro
muzha — mochvirje, barje (narechno)		muza — vsaka od devetih zashchitnic umetnosti in znanosti
nash — izrazha svojino skupine oseb		nas — 2., 4. skl.. os. zaim. mi
nóvich — spet, znova (zastarelo)		novíc — redovnishki pipravnik pred zaobljubo (knjizhevno)
pashta — jed iz testenin (primorsko)		pasta — mehka, mazavna snov za a) chishchenje, loshchenje, b) mazanje, zashchit
pesh — izrazha premikanje s korakanjem		pes — zvesta domacha zhival
picha — ptichja krma		pica — jed iz krushnega testa z razlichnimi nadevi
poshév — pochez, povprek		posév — posevek
poshtén — ki ravna v skladu z dolochenimi normami		pôsten — nanashajoch se na post
prech — proch (pogovorno)		prec — takoj, brzh (pogovorno)
prosht — predstojnik kapitlja		prost — nevezan
prozhen — ki se dá upogibati, pregibati; lahkoten, gibchen		prozen — nanashajoch se na prozo
puch — drzhavni udar (publicistichno); ploshchat sodchek za pijacho, ki se nosi na hrbtu (koroshko)		puc — drazhenje psov
rash — domache sukno		ras — /nekdaj, v etiopskem okolju/ knez
ravsh — slech, rododendron (narechno)		ravs — spopad, pretep
razha — morska riba romboidne oblike z mochnim trnastim repom		raza — manjsha povrhnja poshkodba v obliki chrte; chrta, guba (redko)
rezha — ozka odprtina, ki nastane, che se kaj s chim ne stika		reza — zareza, chrta (redko)
rezhaj — izraz obraza, ki kazhe veselje ali odklonilen odnos		rezaj — rezina, kos (knjizhevno)
ribezh — priprava z ravnimi, polkrozhnimi rezili		ribez — grmichasta rastlina z uzhitnimi jagodami
rozha — rastlina z izrazitim cvetom		roza — ena od barv
rush — nizki borovec		rus — rdech (narechno)
rusha — vrhnja plast zemlje z rastlinjem		rusa — shema, ki predstavlja zhival
sh — 20. chrka slovenske abecede		s — 19. chrka slovenske abecede (predlog)
shapa — spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh		sapa — dihanje, dih; veter, zlasti shibkejshi
she — izrazha nadaljevanje trajanja, obstajanja chesa		se — povr. os. zaim. (sebe - se)
shef — kdor vodi delo kake delovne enote		sef — predal v banki za shranjevanje dragocenosti
shesti — ki v zapovrstju ustreza shtevilu shest		sesti — namestiti se, spraviti se v tak polozhaj, da je tezha telesa pretezhno na zadnjici
shik — chednost, urejenost; urejen, eleganten		sik — posnema glas a) kache, b) uhajajoche pare
shir — prostran, obsezhen (zastarelo)		sir — mlechni izdelek
shiv — mesto, kjer so seshiti deli zdruzheni; narejena vrsta sledechih si vbodov		siv — ki je take barve kot pepel; ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgochasno
shoba — debele ali naprej potisnjene, shtrleche ustnice; zozhujochi se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka		soba — prostor za bivanje ljudi kot del stanovanja ali hishe
shoja — gozdna ptica z mochnim kljunom		soja — kulturna rastlina z razvejenim steblom
shok — zelo mochen odziv organizma na hujsho telesno poshkodbo, na dushevni pretres		sok — tekochina v rastlinah, ki omogocha rast, razvoj; tekocha sestavina sadezha
sholar — uchenec osnovne shole		solar — kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli
shum — neizraziti, nezvenechi, med seboj pomeshani glasovi; zhivahno, vznemirljivo dogajanje		sum — na nepotrjenem dokazu temeljecha misel
tezha — lastnost chesa, ki se kazhe s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu		teza — trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti; misel, sporochilo; nachelo, izhodishche
trápezh — neumen, nespameten chlovek (pogovorno)		trapéz — kratek vodoraven drog, obeshen na daljshih vrveh, za vaje akrobatov
trsh — obsekano deblo, drevo		trs — mochvirska rastlina; posamezna rastlina trte
vash — izrazha svojino skupine oseb; kravje usnje		vas — kaz. zaimek mn. 2. in 4. skl; manjshe naselje
vazha — rusha (narechno)		vaza — navadno globlja posoda za rezano cvetje
vezha — prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati		veza — zveza (zhargonsko)
vizha — napev (starinsko)		viza — vizum (pogovorno)
zh — zadnja chrka slovenske abecede		z — 24. chrka slovenske abecede
zhad — poldrag kamen, navadno zelene barve		zad — zadaj (pogovorno); nazaj (zastarelo)
zhamet — tkanina s shchetkasto povrshino na eni strani		zamét — debelejsha plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter
zhar — mochna, zlasti rdechkasta svetloba; gorecha, tlecha snov		zar — dolgo, shiroko vrhnje oblachilo muslimank z ogrinjalom za glavo
zharek — svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke, ravne chrte		zarék — besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareche
zharíti — s segrevanjem povzrochati, da kaj zachne zhareti		zaríti — s potiskanjem narediti, da kaj pride v kaj
zharja — magma		zarja — rdechkasta svetloba na nebu
zhelje — chustvena potreba po chem (mnozhina)		zelje — kulturna rastlina
zhelo — organ na zadku zlasti nekaterih zhuzhelk		zeló — izrazha veliko mero dejanja ali stanj
zhemlja — ovalno oblikovano pecivo iz kvashenega testa		zemlja — povrshina planeta Zemlja, kopno
zheníca — drobna zhenska, navadno starejsha		zénica — odprtina v sredini sharenice
zhid — pripadnik judovske vere		zid — stena (zgradbe)
zhima — odrezana dolga dlaka zlasti iz konjskega repa		zima — del leta med jesenjo in pomladjo
zhizhek — majhen rdecherjav hroshch z rilchkom; isto kot zhuzhek		zizek — dojka; sesek (narechno)
zhlot — nichvredni, malovredni ljudje (narechno)		zlot — denarna enota Poljske
zhreti — hlastno jesti		zreti — gledati