Zbornik Revije SRP 2003

Pavel V. Tulajev

Iz zgodovinskega spomina

 

PRVA RUSKA ZNANSTVENA RAZISKAVA O SLOVENCIH

 

Ime uglednega ruskega zgodovinarja Jurija Ivanovicha Venelina (1802-1839), chigar dvestoti jubilej bi morali praznovati lani, ne sme utoniti v pozabo. Njegov znanstveni prispevek k slavistiki, zlasti k bolgaristiki, je tako pomemben, da je njegovo delo nemogoche zamolchati. Kljub temu je usoda njegove ustvarjalne dedishchine tragichna, cheprav shteje na desetine del. Pomembne Venelinove raziskave o zgodovini starodavnih Slovanov, ki so polne odkritij in pogumnih hipotez, so dolgo ostajale v senci popularnosti znamenitih klasikov, v opombah in kritichnih replikah nazadnjakov normanske shole. Mnoge od teh raziskav so she do dandanes neizdane.

Zgodovinarjevo najbolj znano delo Starodavni in sodobni Bolgari (1829), za katero so prebivalci Balkana, osvobojeni izpod turshkega jarma, postavili Juriju Venelinu spomenik in ga slavili kot nacionalnega junaka, je bilo izdano, ko je bil avtor she zhiv. Ta knjiga o Bolgarih je postala glavni predmet polemik, kritike in redkih raziskav. Tako imenovani drugi del »zgodovinsko-kritichnih raziskav Jurija Venelina«, posvechen predvsem starodavni Sloveniji, cheprav izdan kmalu po avtorjevi smrti, pa je za beroche obchinstvo ostal v ozadju. To ni pravichno!

V knjigi Starodavni in sodobni Slovenci, nenavadno drzni za prvo polovico XIX. stoletja, se je J. I. Venelin dokopal do tolikih odkritij, da jih ruska znanost she do zdaj ni izchrpala. Dejstvo je, da je prvi podrobno preshtudiral venetski problem in pokazal zvezo Venetov-Slovanov z Retijci in Vandali. Imperialne vojne Rima na severu je Venelin pokazal kot postopno osvajanje Slovenije. V knjigi je mnogo dragocenih podatkov o zemljepisnem polozhaju Slovanov in njihovih pismenkah. Da, v njej so tudi sporni podatki, so hipoteze, ki zahtevajo nadaljnje raziskave, vendar je raziskovanje boljshe kot pa obstojechi klisheji v duhu "povabila Varjagom" ali "materi ruskih mest".

Ponovna izdaja – prva v zadnjih 150 letih – knjige J. I. Venelina Starodavni in sodobni Slovenci je nespremenjen ponatis, ki naj bi nazorno predstavil izvirnik z navedbami iz prvotnih virov in z edinstvenimi izpisi. Knjiga bo brez dvoma izzvala zhivo zanimanje izobrazhene javnosti. Slovenci so namrech nashi predniki, to smo – mi sami v zgodovinski perspektivi.

 

Iz rushchine prevedel Just Rugel

 

___________
Jurij Venelin (1802-1839), chigar knjigo o Slovencih z naslovom Starodavni in sodobni Slovenci (Drevnie i nyneshnie Slovene, 1841) je pred kratkim izdalo Drushtvo France Presheren v Moskvi kot reprint (z obsezhnim znanstvenim predgovorom v rushchini in slovenshchini ruskega profesorja Pavla Tulajeva), je prvi – zhe leta 1834 – zapisal pojem SLOVENIJA in izrecno poudaril, da se morajo "Slovene" pod Alpami imenovati SLOVENCI kot samostojen slovanski narod. Shele deset let pozneje – leta 1844 – je slovenski pesnik Jovan Vesel Koseski (1798 – 1884) spet uporabil besedo SLOVENIJA. Tedaj je bilo malo izobrazhencev in mnogi so se poznali med sabo tudi osebno, Venelin se je poznal s Pushkinom; ker pa je zbiral podatke za svojo knjigo o Slovencih tudi v Trstu, je mozhno, da je bil v stiku s Koseskim, ki je tam od leta 1826 do upokojitve leta 1852 kot pravnik sluzhboval pri financhnem ravnateljstvu. Koseski je sicer tudi prevajal ruske avtorje (Pushkin, Derzhavin). Gornji chlanek je avtorski povzetek predgovora k ponatisu. (Op. prev.)

 

Za zgodovinski spomin: Ivo Antich, Belezhka k »ruskemu vprashanju«