Zbornik Revije SRP 2003

 

AKTUALNO – VPRASHALNICA II
 

Vprashalnica, Revija SRP 49/50 – 2002

Revija SRP
Urednishtvo
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, 25. marec 2002
 

ODPRTA VPRASHANJA IV

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SHOLSTVO
Poljanska cesta 28, Ljubljana

Sposhtovani gospod Alojz Plushko, direktor Zavoda RS za sholstvo

 
Kot direktorja Zavoda RS za sholstvo smo Vas hoteli v odprtem pismu povprashati, kakshno je Vashe stalishche do uporabe posodobljene bohorichice v slovenskih sholah, posebej v rachunalniskem opismenjevanju otrok. In tako kot druge predstojnike pomembnih slovenskih institucij, ki jih problem zadeva, prositi za sodelovanje v projektu Bohorichica. Skratka, za odgovor, kaj she lahko storimo za slovenski "pravopisni chrkopis".

Nobena odgovorna oseba iz doslej povprashanih institucij nam na vprashanja she ni odgovorila. Pa vendar, vsi neodgovori so bili nedvoumni odgovori, da jim za slovenski chrkopis ni mar, posredno tudi ne za slovenshchino. Vsaj sodelavci v zborniku Bohorichica 2001 nikakor ne mislimo, da so bila vprashanja neumestna ali za slovenshchino in Slovenstvo nepomembna ali celo nepotrebna.

Vprashanje smo sedaj nekoliko spremenili ali izostrili, in Vas sprashujemo:

KDO, KATERA OSEBA OZIROMA KATERA INSTITUCIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI JE PO VASHEM MNENJU ODGOVORNA ZA MALICHENJE SLOVENSHCHINE V INTERNETNEM DOPISOVANJU OTROK V NASHI DEZHELI?

Priloge:
– Zbornik BOHORICHICA
– Revija SRP 41/42; 45/46; 47/48
 
S sposhtovanjem
za urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich – odg. ur.

 

 

Revija SRP
Urednishtvo
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, 3. april 2002
 

ODPRTA VPRASHANJA V

MICROSOFT D.O.O.
Shmartinska cesta 140, Ljubljana
Sposhtovani gospod Grega Kukec, direktor Microsoftove podruzhnice za Slovenijo
 
 
Doslej smo tako ali drugache (v odprtih in zaprtih pismih) vprashali, kaj lahko storimo za slovenski "pravopisni chrkopis", zhe kar nekaj kljuchnih institucij v Republiki Sloveniji, in jih prosili za sodelovanje v projektu Bohorichica. Odgovor je bil kar se dแ enoten. To je – brez odgovora. Pa smo zacheli znova, pri kljuchnih slovenskih institucijah, o katerih smo menili, da se zavedajo pomembnosti problema, ki sem nam zastavlja, ker bolj kot druge slovenske institucije sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane: SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI, SLOVENSKEMU PARLAMENTU, INSTITUTU JOZHEF STEFAN, ZAVODU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SHOLSTVO.

Tudi to pot je bil odziv institucij enoten – brez odgovora. Odzvali pa so se nekateri posamezniki, ki se jim je enako kot nam ali zhe pred nami zastavilo vprashanje slovenskega chrkopisa. Nekatera pisma smo objavili v zborniku Bohorichica (Zbornik Revije SRP 2001), ki smo ga izdali v knjizhni in elektronski inachici.

 

Kratek povzetek nashih prichakovanj, tistih, ki morda zanimajo tudi Vas na Microsoftu /podruzhnici za Slovenijo/:

Od SAZU smo prichakovali, da bo v sodelovanju z rachunalnishkimi podjetji izdala rachunalnishki slovar – Chrkovalnik slovenskega jezika.

Od SLOVENSKEGA PARLAMENTA, drzhavnozborske delovne skupine za jezikovno nachrtovanje, smo prichakovali vsaj odgovor na vprashanje:

Kako je mogoche predlagati zakon o rabi slovenshchine kot uradnega jezika (v Republiki Sloveniji), ne da bi se dotaknili problema, kako naj se slovenshchina pishe – po novem zakonu?

Od INSTITUTA JOZHEF STEFAN vsaj odgovor na vprashanje: kako da so ali zakaj so potihnile pobude znanstvenikov – rachunalnicharjev na IJS, ki so zhe veliko pred nami predlagali latinichni nachin zapisovanja sichnikov in shumnikov na internetu?

Od ZAVODA RS ZA SHOLSTVO pa she prichakujemo odgovor na vprashanje: Kdo je odgovoren za malichenje slovenshchine, v internetnem dopisovanju otrok v nashi dezheli?

KAJ TOREJ PRICHAKUJEMO ALI ZHELIMO OD VAS, DIREKTORJA MICROSOFTA – PODRUZHNICE ZA SLOVENIJO?

Le odgovor na dve konkretni vprashanji. Kakshno je Vashe stalishche glede:

1 – MOZHNOSTI IZDELAVE KOMPLEKSNEGA CHRKOVALNIKA SLOVENSKEGA JEZIKA V BOHORICHICI (NJEGOVE VKLJUCHITVE V SLOVENSKI WINDOWS)?

Ugovor, chesh da tako prehitevamo oz. prejudiciramo rabo uradnega chrkopisa na internetu (doma v Sloveniji in na svetovnem spletu), zavrachamo. Pojasnilo za nasho drznost je, da je problem slovenskega chrkopisa prevech aktualen in perech, da bi lahko le chakali in chakali na strahovito pochasen odziv nashih, za ta vprashanja zadolzhenih institucij. (Zhe uveljavljena raba sichnikov namesto shumnikov v internetnem dopisovanju je namrech dosti vechji, da ne rechemo razdiralen, poseg v slovenski jezik kot pa predlagana latinichna reshitev z bohorichico.)

Drugo vprashanje pa je kljuchno, zastavljamo ga kot zakljuchno vprashanje nashe Vprashalnice tudi vsem, ki si bodo morda nekoch kasneje prizadevali za nasho narodno samobitnost – samozavest:

2 – ALI MENITE, DA SMO Z PREVZEMOM GAJICE SLOVENCI DOKONCHNO — ZA VSELEJ RESHILI PROBLEM "SVOJE" PISAVE?

Na internetnem naslovu http://www.revijasrp.si objavljamo celotno dejavnost zavoda Revija SRP (vse natisnjene knjige in revije so tudi na internetu – elektronskem viru publiciranja) v latinichni pisavi bohorichici. V zborniku BOHORICHICA je podana podrobnejsha utemeljitev bohorichice kot mogochega sodobnega slovenskega chrkopisa, kakor tudi zgodovinski pregled problema slovenske pisave.

Priloge:
– Zbornik BOHORICHICA
– Revija SRP 41/42; 45/46; 47/48
 
S sposhtovanjem
za urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich – odg. ur.

 

 

Microsoft

Microsoft d.o.o., Ljubljana
Shmartinska c. 140
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 386 (0)1 5484 100
Fax: 386 (0)1 5484 122
http: //www. microsoft.com/slovenija/
Revija SRP
Prazhakova 13
1000 Ljubljana

Ljubljana, 11. april 2002

Sposhtovani,

Naj skusham na kratko odgovoriti na vasha vprashanja:

Chrkovalniki obichajno niso vkljucheni v operacijski sistem, temvech so sestavni del ali dodatek urejevalnika besedil. Nash urejevalnik besedil Microsoft Word vsebuje med drugim tudi chrkovalnik slovenskega jezika. Verjetno ni potrebno omenjati, da vsak sodoben urejevalnik besedila omogocha tudi zamenjavo vseh pojavitev dolochenega niza znakov. Z uporabo obstojechega slovenskega chrkovalnika, programa Visual Basic for Applications in drugih programskih razshiritev lahko vsak programer v programu Microsoft Word implementira pretvornik, kot tudi chrkovalnik slovenskega jezika v Bohorichici.

Vprashanje shumnikov na rachunalnikih postaja zgodovina, programska oprema sodobnih rachunalnikov temelji na standardu Unicode (http://www.unicode.org/), ki omogocha uporabo in prikaz shtevilnih chrkopisov, matematichnih, glasbenih in tehnichnih simbolov. Danes ves rachunalnishki svet podpira standard Unicode, tudi Microsoft. Pravi naslov in avtoriteta za sprejemanje novih chrkopisov in sestavljenih chrk je organizacija Unicode.

Nasha vizija je razvoj programske opreme, ki ljudem omogocha in lajsha delo in komuniciranje v kateremkoli jeziku, kjerkoli in kadarkoli.

Lep pozdrav,

za Microsoft d.o.o.
Erik Ushaj, SPM – programski vodja za Windows

 

 

Revija SRP
Prazhakova 13
1000 Ljubljana
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, 19. april 2002
 
MICROSOFT d.o.o.
Shmartinska cesta 140, Ljubljana

Sposhtovani gospod Erik Ushaj, programski vodja podruzhnice Windows za Slovenijo

 
Zadeva: Zahvala za odgovore na ODPRTA VPRASHANJA V – MICROSOFTU

Zahvaljujem se Vam za izchrpen odgovor (11. aprila 2002) na nash vprashalnik Microsoftu. Vendar tudi ob pozornem branju Vashega odgovora ne morem rechi, da ste odgovorili na zastavljeni vprashanji. To dejstvo pa moram vzeti nase, ker sem konkretni vprashanji Microsoftu o chrkovalniku in bohorichici zastavil prevech vljudno oziroma ju nisem zastavil dovolj jasno.

V prvem vprashanju bi vas moral vprashati: Kdaj lahko prichakujemo kompleksen chrkovalnik slovenskega jezika v bohorichici ali gajici (kot sestavni del ali dodatek urejevalnika besedil Microsoft Word)?

(Obstojechi chrkovalnik z besednim zakladom, ki ga premore, namrech siromashi slovenski jezik. Reven besedni zaklad ne lajsha komunikacije, pach pa ravno nasprotno, jo otezhuje.)

Drugo kljuchno vprashanje pa smo kot zakljuchno vprashanje nashe Vprashalnice zastavili tudi oziroma predvsem tistim, ki si bodo morda nekoch kasneje prizadevali za nasho narodno samobitnost – samozavest: Ali menite, da smo s prevzemom gajice Slovenci dokonchno — za vselej reshili problem "svoje" pisave? Drugache, bolj neposredno recheno, bi se glasilo: Ali menite, da je gajica dokonchno pokopala (nekdaj) svojsko slovensko pisavo? ("Endl๖sung"?)

Che malo pomislim, to vprashanje, ki se tiche nashe narodne identitete in prihodnosti, za vas kot izrazito tehnoloshko organizacijo ni najbolj primerno.

Sicer pa: mi uporabljamo svoj – dopolnjen slovar ali kompleksnejshi chrkovalnik v bohorichici in/ali v gajici. Veliko uporabnikov interneta ima she nesodobno programsko opremo, ki ne uporablja standarda Unicode. Problem univerzalne tipkovnice nikakor ni zanemarljiv. Pa tudi v primeru, da bi zhe jutri vsi kjerkoli in kadarkoli uporabljali najsodobnejsho programsko opremo, ostane dejstvo, da je bila z dosedanjim diktatom tehnologije prenekaterim jezikom – pisavam narejena velika, morda nepopravljiva shkoda. Pravi naslov in avtoriteta za sprejemanje novih in starih chrkopisov pa po nashem mnenju oz. v nashem primeru ni organizacija Unicode, pach pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Inshtitit za slovenski jezik. Tam smo z vprashanji tudi zacheli. Prichakovali pa smo sodelovanje med SAZU in Microsoftom.

S sposhtovanjem

za zavod Revija SRP
Rajko Shushtarshich
v.d. dir.
________
Op. ur.: S tem dokumentom zakljuchujemo Vprashalnico Bohorichica v odprtih pismih I-V. Pred tem smo v zaprtih pismih (zaman) predlagali sodelovanje v projektu Bohorichica: Ministrstvu za kulturo RS – ministru Rudiju Sheligi; Drzhavnemu svetu RS – Komisiji za druzhbene dejavnosti, Zoltanu Janu; drzhavnemu svetniku – predstavniku za kulturo Poldetu Bibichu; Slovenski matici – Dragu Jancharju; Slovenski izseljenski matici – Janezu Roglju; Svetovnemu slovenskemu kongresu – Jani Podobnik. Na vrsti je tretja Vprashalnica – pobuda ali pobude drugih kljuchnih akterjev v projektu Bohorichica, v tem primeru bomo radi sodelovali.

 

 

Pisma urednishtvu