Zbornik Revije SRP 2003

Pisma urednishtvu, Revija SRP 49/50 2002

 
Matjazh Kovach
Just Rugel
Aleksander J. Kavs
Pismo urednishtvu I
(2. april 2002)
 
Menim, da je reshevanje tezhav pri zapisovanju z uvedbo nove pisave napachen pristop. Dejansko je nasha tezhava zhe reshena. Danashnja infotehnologija omogocha zapis vseh znakov vseh trenutno govorjenih jezikov na enostaven nachin – bodisi hkrati (UNICODE) ali pa

izbirno. Jaz na primer zhe kar nekaj chasa ne poznam nikogar, ki bi imel tezhave s tem. No, druga stvar so t.i. internetni naslovi. Trenutno v uvajanju je mozhnost zapisa internetnih naslovov z UNICODE. Ta sistem se na veliko sprejema v Aziji, kjer jim she na misel ne pade, da bi svoje znake zhrtvovali in prirejali tehnologiji, namesto obratno! Ne gre za nek ponos, ampak za enostavno zdravo pamet: tehnologijo je lazhje in ceneje prilagajati ljudem kot pa obratno! Tako je tudi bolje.

Vash nachin pisave je lep primer reshitve, ki je neelegantna in nedomiselna. Spominja me na zamisel, da bi v chasu chrno-bele televizije nekdo predlagal, naj se po svetu chim vech uporabljajo monokromatski odtenki, da bo manj popachenja na TV.

Najboljshe reshitve so univerzalne – vechina jezikov uporablja posebne znake (med tipichnimi bolj govorjenimi na svetu je npr. francoshchina) in vechina ljudi si prizadeva v tej smeri. Sodobne, elegantne reshitve so te vrste. Vash nachin je v tem smislu nekonstruktiven in, kar je huje, nikoli ne bo mogel pridobiti kritichne mase uporabnikov, ker bodo le-ti vsekakor raje sprejeli reshitve, ki jo zhe imajo.

S sposhtovanjem
Matjazh Kovach
_________
OPOMBA UREDNISHTVA: Gornje pismo bralca, ki se mu zanj zahvaljujemo, cheprav skusha "sesuti stvar", zasluzhi objavo, ker je ilustrativno za dolochene (povrshne) poglede na (novo) bohorichico. Predvsem ne gre za novo (slovensko) pisavo, marvech le za sistemsko doslednejshi in s starejsho slovensko tradicijo skladnejshi zapis shumnikov, tj. TREH glasov. UNICODE ne reshuje bistva, ker je nekaj drugega potreba po strojnem deshifriranju znamenj, nekaj drugega pa neposredna vkljuchenost v univerzalno latinico (azijski argumenti so za slovenshchino brezpredmetni, cheprav so npr. Azerbajdzhanci lani uvedli latinico namesto vsiljene ruske cirilice).

 

Pismo urednishtvu II
(Moskva, 5. april 2002)

Ravno prebiram zbornik SRP 2001, na str. 89 pishete o 25. aprilu in 31. maju 1882, ko "smo postali drzhava in slovenshchina uradno drzhavni jezik" potem ki je seja v Ljubljani potrdila sklep o slovenshchini kot uradnem jeziku. Torej belezhimo letos 120. obletnico tega arhivazhnega dogodka!

Dvomim, da imajo "panslavisti" kaj s tem, da 31. maj ni praznik, prej bi rekel, da gre za malomarnost in elementarno neznanje. Jaz tudi, zhal, te stvari slabo poznam in se zdaj izobrazhujem s pomochjo SRPa. Razumem, zakaj je panslavizem pri nas "strashilo", nekakshen novodobni chetnik. Mislim, da bo schasoma prishlo do razumnega prevrednotenja in preciziranja izrazov, ki so mochno preohlapni in vechpomenski. Kot na primer "totalitarizem", "liberalizem", "bizantske metode", vse v sluzhbi skrajnega evrocentrizma.

Ne vidim razloga, zakaj ne bi bohorichice uprabljali "navzven", na medmrezhju recimo. To je zelo zdrava ideja, ki se je pojavila ob pravem chasu. Za navzven bi jo veljalo forsirati, "za doma" pa pustimo chasu chas. Mislim, da je povsem realno prichakovati prehod na bohorichico tudi doma, naj si drznem prognozirati – chez 8-15 let.

She to: v isti sht. SRPa, na str. 90 pishe, da so Rusi padli na kolena pred tujim jezikom. Bistvena pripomba: to niso Rusi, ampak liberalni del, ki je v strashni majnshini – "novi Rusi" in judovska elita, ki so de facto izdali svojo drzhavo. Glasov pravih Rusov se ne slishi, vsi mediji so v rokah ve-se-koga.

Presheren je povsem legitimno in vizionarsko klical Ruse "na pomoch". Ste slishali, da je kak narod pod Rusi izumrl? Nasprotno, desetine le-teh so dobili s pomochjo Rusov pismenost, literaturo. Tudi Fincem so spravili v red in modernizirali finshchino, Shvedi, pod katerimi so bili do 1809, so jih imeli za zhivino. In tak narod naj bi zatiral druge, kot zavestno lazhe Zahod, mi Slovenci smo pa sploh radi vechji papezhi... Dolgorochno imamo samo enega strateshko pomembnega zaveznika – Ruse. Ki nam bodo APRIORNO stali ob strani. Saj menda nobeden pri zdravi pameti ne misli, da se lahko zanesemo na Anglosaksone, Germane, Italijane!? Ko bo shlo za nohte, mislim. She Brizhinske bi Germani podlo unichili, che jih ne bi Kopitar vizionarko poslal Rusoma Koepennu in Vostokovu, ki sta jih PRVA objavila KOT SLOVENSKI TEKST. Mi Slovenci smo inficirani z zahodnim virusom po imenu rusofobizem. Nich chudnega, saj je RS preplavljena z zahodno propagando, iz Rusije pa pustimo do glasu samo ultraliberale, rusko judovsko elito in profesionalne disidente, ki se vsi skupaj (so redke izjeme) zdaj naslajajo nad tem, da 95% prebivalstva Rusije strashno trpi. "Pir vo vremja chumi" – pir v chasu kuge (ruski izrek).

Prvich slishim, da je Pushkin govoril po francosko, ko je umiral – na isti strani. Mogoche kak stavek, ruska elita je bila pach dvojezichna.

Sicer pa je chlanek M. Mauka zelo dober in "must" za prebrat!

Lep pozdrav,
Just Rugel
Drustvo dr. Franceta Preserna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo, Moskva

 

Pismo urednishtvu III
(Moskva, 7. april 2002)

Od vseh slovenskih avtorjev, ki jih poznam (prek njihovih publikacij) je edino Peter Kovachich Pershin nashel razumevanje za Rusijo, she vech – izrecno v knjigi Zaveza Slovenstvu pishe, "da bo pripojitev teh narodov (srednjeevropskih, moja op.) k Zahodu na izrazito blokovski nachin... izbrisala identiteto Srednje Evrope... Za Slovence je izkljuchujocha pripojitev k Zahodu she posebej pogubna. Kot maloshtevilen narod bi ostali brez zaslombe v vitalnejshem vzhodnem slovanstvu.”

Lep pozdrav,

Just Rugel

Drushtvo dr. Franceta Presherna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo, Moskva

_________
OPOMBA UREDNISHTVA: Cheprav imamo sodelavci Revije SRP razlichna mnenja glede mnogih vprashanj, pa lahko rechemo, da ne tajimo svojega slovanskega porekla in da prichujochi odlomki iz pisem nashega sodelavca v Moskvi po svoje ponazarjajo tudi stalishcha sodelavcev revije, ki se zavzemajo za bohorichico in s tem nikakor niso protislovanska, kot bi kdo lahko razumel (Bohorich je namrech zachetnik slavistike!).

 

Pismo urednishtvu IV
(16. april 2002)

Gentlemen,

Pogumno naprej, tu imate she enega zaveznika, ki bo bohorichico vsekakor uporabljal, ker na svoji amerishki tipkovnici nima streshic!

Pozdrav
Sasho (Aleksander J. Kavs)
_________
OPOMBA UREDNISHTVA: Problem univerzalne tipkovnice ni zanemarljiv.

 

 

 

Pismi urednishtvu, Revija SRP 53/54 – 2003

 
James O'Brien
Pismo urednishtvu I
 
Spelling in the Revija
24. november 2002
 
Dear Sir or Madam:
Could you please tell me why the Revija does not seem to have the same Slovenian alphabet as seen on other Slovenian sites?
Does the Revija strive to introduce a new system of spelling into current Slovenian or revive a much older one? I can find similarities before 1840 in the Austrian-dominated period, when German was the first language of record.
Thanks for any clarification.
 
Sincerely,
James O'Brien
Princeton, NJ
 
Pismo urednishtvu II
Spelling in the Revija
25. november 2002

Dear Rajko Shushtarshich,

Thanks for your quick response to me.

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik1/bohor1.htm
is an interesting site. The retrovision of your spelling system does more than avoid the isolation of Gaj's reforms, which were, in any event, the inevitable reflex of Bohemian "advances". By winding the clock back a bit you also escape from the agenda of Karadzhich and all the wrongs worked in his name.

I would point out that the translation of lingua as jezik made possibly for some confusion in Bohorich's day and, certainly, all the more so in our own. In the 16th century this missionary slogan (compare Rv. 5:9) meant "every heathen nation will accept God". Jezik/glwssa/lingua then meant "ethnic group", "nationality", "nation" and even, as here, "heathens" or Gentiles, rather than merely "language". In Russian the connection is still operative: jazychnyi.

Regards,
James O'Brien
My name is not Rajko Sustarsic
Perhaps "Celestinus Schumacher"?
 
 
Pismo urednishtvu I
Pravopis v Reviji
24. november 2002

Dragi gospod ali gospa,

ali bi mi, prosim, povedali, zakaj Revija, kot se zdi, nima iste slovenske abecede, kakrshno je videti na drugih slovenskih straneh?

Ali si Revija prizadeva uvesti nov pravopisni (chrkovalni) sistem v sodobno slovenshchino ali ozhiviti nekega starejshega? Najdem lahko podobnosti pred 1840, v dobi avstrijskega gospostva, ko je bila nemshchina prvi uradni jezik.

Hvala za kakrshnokoli pojasnilo.

Iskreno,
James O'Brien
Princeton, NJ

 

Pismo urednishtvu II
Pravopis v Reviji
25. november 2002

Dragi Rajko Shushtarshich,

hvala za vash hitri odgovor.

(http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik1/bohor1.htm)
je zanimiva stran. Nazaj usmerjeni pogled vashega pravopisnega sistema je vech kot izogib omejenosti Gajevih reform, ki so bile v vsakem primeru neizbezhen odsev cheshkih »izumov«. S pomikom ure malce nazaj se tudi odmikate od delovanja Karadzhicha in vseh zablod, narejenih v njegovem imenu.

Rad bi opozoril, da je prevod besede lingua kot jezik lahko vzrok za dolocheno nejasnost v Bohorichevem chasu in gotovo she bolj v nashem. V 16. stoletju je misijonarska krilatica (prim. Raz. 5 : 9) pomenila »vsak poganski narod bo sprejel Boga«. Jezik /glossa/ lingua je tedaj pomenilo »etnichna skupina«, »narodnost«, »narod« in celo, kakor tukaj, »pogani« ali neverniki, bolj kot le »jezik«. V rushchini je zveza she delujocha: jazychnyi.*

S pozdravi,
James O'Brien
________
* jazychnyi – rus. jezichen; jazycheskij – poganski; jazychnik – pogan; (op. prev.)

Prevedel I. Antich

 

Rajko Shushtarshich: Umiranje naroda in volja do mochi