Zbornik Revije SRP 2001

 

 

UVODNA PREDSTAVITEV
problema slovenskega chrkopisa v zborniku*

 

 

France Presheren
 
ZABAVLJIVI SONETJE
Al prav se pishe kaša ali kasha,
se shola novochrkarjov srdita
z ljudmi prepira starega kopita;
kdo njih pa pravo trdi, to se prasha.
 
Po pameti je taka sodba nasha:
ak je od kashe kaša boljga zhita,
in boljsh' obdelana, in bolj polita,
naj se ne pishe kasha, ampak kaša.
 
Ak pa po chrki bóljshi jed ne bode,
in závolj chrke ne trpi nich shkode,
obhaja taka misel nas Slovence:
 
de pravdajo se ti mozhje znabiti,
za kar so se nekdanji Abderiti
v slovechi pravdi od oslóve sence.
 
 
Ne bódmo shalobarde! Moskvichánov,
Gorenjci moji! knjige mi berimo,
in kar nam vshech bo, úzmat se uchimo
od bógmejov na meji Otomanov!
 
Iz kotov vseh od Skjaptrov do Shamanov
tak, kakor srake gnezda vkup nosímo
besede tuje, z njim' obogatímo
slovenski(h) novi jezik Ilirjánov.
 
Prekósili res bomo vse naróde,
narstarshi med jeziki jezik bóde,
ki se iz te chobodre bo naredil,
 
ker bomo tak govórili v Emoni,
ko zhlobodrali so tam v Babiloni,
ko bil jim Bog je govorico zmédil.

 

Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek poslusha, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.
 
Pred njo s kopiti chévljarchek se ustavi;
ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov méni, da ima premalo;
kar on ochita, koj Apel popravi.
 
Ko pride drugi dan spet mozh kopitni,
namést, da bi shel delj po svoji poti,
ker chevlji so pogodi, méch se loti;
 
zavrne ga obraznik imenitni,
in tebe z njim, kdor napchen si ochitar,
rekoch: Le chevlje sodi naj Kopitar.
______
* Problem chrkopisa: posodobljene bohorichice in sedanje "ilirshchine" tezhave.
Presheren je sonet o "kashi" prvich objavil leta 1832 v tretji Chbelici, seveda v bohorichici, ker gajice tedaj she ni poznal; zato je v enochrkovni inachici za shumnik uporabil Metelkovo chrko, vzeto iz cirilice. (Op. ur.)
 
 
 
 

France Presheren

 

NAR VECH SVETA OTRAKAM SLISHI SLAVE

... kje sinovi si njeni prosti vóljo postave?

 

 
 
Gospodu Sreznjevskimu, popotnikimu
v slovenskih dezhelah.
"Nar vech svetá otrôkam slishi Slave",
Med njími popotújesh, kje sinovi
Si njeni prosti vóljo postave?

D. Presherin

 
 
______
(Op. ur.) Vprashaj (?) na koncu zadnjega stavka v posvetilu je pomemben, za nas je spet ali she vedno aktualen. Vsebina sporochila v posvetilu kje sinovi si njeni prosti vóljo postave? pa se bistveno razlikuje od tiste, ki jo imamo v ushesu (kjer nje sinovi si prosti vól'jo vero in postáve.).

 

 

 

Rajko Shus
 
 
TO NI SHALA
(Z BOHORICHICO V NOVO TISOCHLETJE)
 
Oncle Sam pach ni za šale,
zanj le-te so sale, kaša pa je kasa,
in Kučan je Kucan, Šus pa Sus.
Tako to bode v global village.
 
Le t'kó sikat in shumet mi Kranjc ne jenja,
da shale pishe t'kó, kot znal je tri stoletja.
“Al' pa le Kopitar nam bo Toporitar?!”

 

 

 

Ivo Antich
 
 
KAŠA ALI KASHA
("Krch chrk" ali nova "chrkarska pravda")
 
Sto petdeset let
po Preshernovi smrti
so "chrkarji" spet
zaradi kashe sprti.
 
To ni vech senca
abderitskega osla,
marvech tendenca
internetskega posla.
 
Cirilichni vzor –
za en glas ena chrka –
znova sili v spor
"Latinca" zoper "Grka".
 
SRP, chrna ovca,
je vrgel kamen v mlako.
Ne v zhelji novca.
Le za resnico znakov.

 

 

 
Ivo Antich
 
 
NASHA KASHA, ZMERAJ ISTA
(Kasni kashni haiku)
 
Al prav se pishe
kaša ali kasha, to
se (v kashi) prasha.
 
(dec. 2001)
 

 

 

Ivo Antich

 
RANA, V SVETLOBO DANA
(She na temo "nove" bohorichice)
Latinoslavne chrke z rozhichki,
nataknili so jih "hudichki" –
bohemski krivoverci husiti
in ilirski bratje nabriti.
 
Chastilci cirilichne kulture
s krilci "poshumili" so znake,
upajoch, da poletijo kure
iz mitropobalkanske mlake.
 
Plemenchka katolikov slovanskih,
jetnikov zavesti razklane:
prek zeva rimsko-moskovske rane
oblizh evro-amerikanski,
ki tudi starokranjski (p)ostane.

 

 

 

Ivo Antich

 

CLINTONIZMI
(Trije epigrami s prologom in z epilogom)

 

PROLOG
 
PRAVA PISAVA
(Ob 160-letnici prve slovenske – Vrazove –
knjige v gajici)
 
Shestnajst desetletij od Vraza spet stiska
chrkarska v letu Billovega obiska:
je Gajeva "cheshko-hrvashka" pisava
ali Bohoricheva "angleshka" – prava?
 
BILL IN SLOVENIJA
 
GULIVER POD ALPAMI
(Clinton, 22. 6. 99)
 
Cheprav obiskal je velikan
tale podalpski bananistan,
svet resnichnosti ostaja krut:
tam je Brobdingnag, tu Liliput.
 
BILLYPUT
 
Che novo ime za tujino
Slovenija potrebuje,
se po tem obisku lahko
kar v Billyput preimenuje.
 
PRED VRATI EU-SVETOSTI
 
Najprej poljski, nato angleshki Karel,
konchno she Billy do slovenske fare
je prishel in jo priznal za blazheno,
dokler pred vrati chaka razvlazheno...
(jan. 98 - jun. 99)
 
 
 
EPILOG
 
KRST PRI MATICI
(Ob 150-letnici Preshernove smrti)
 
"Orel" Bill pozna Franceta Presherna.
Z dezhjem pri Matici v parku ZveZDA
je kuro, ki je (spet) zahodno verna,
krstil za orlichka USA gnezda.
 
 
_________
Ivo Antich, Clintonizmi /trije epigrami s prologom in z epilogom iz prve knjige, ki je natisnjena v gajici in bohorichici/, edicija Pogum Revije SRP/2, 1999

 

 

 

Lev Detela
 
 
STAROSVETNI SPEVI
(prvi, drugi, tretji)
 
 
PRVI SPEV
 
Ko v soju poznega vechera
odsev snegá me prebudi,
omaro, skrinjo, posteljo obsveti
sij iz nochi vzdolzh belega zidu.
 
Zhe pade senca na zaprta vrata,
sneg zatrepeche skozi gluhi mir:
odsev snegá mi v blodno dusho sveti,
ko teche greshni chas od vrat do vrat.

 

 
Chas noro pleshe v nochi pred menoj,
poganja se na kolovoz in v goro,
da se ustavi skljuchen v bledi nochi,
kjer je zarisal v zemlje strashno dno
 
Bog vseh stvari kot oglje chrno piko,
ta znak vseh zhivih in vseh mrtvih sil
v spomin na bolechino vechno zhivo
za mrk, za novo dobo neustavljivo.
 

 

DRUGI SPEV
 
Vsa zimska chudezhnost se vzpne v nebo
in chas se ustavi, obvisi v nochi,
ki plazi se na levo in na desno
po hosti beli iz kosti ubitih
nesrechnih prednikov iz motnih chasov
vse bolj oddaljenih in brez spomina.
 
Kako naj senci chasa zdaj sledim,
ko ne premorem prozhnosti junashtva,
ki zlomi rebus, sfingo, labirint svetá,
ko zvishka zre na bedo pod seboj,
ta roj nespametnih glasov brez mere in chastí.
 
 

 

Zhe dvigne Cezar mech,
da pokori dezhelo na en mah.
Vzpne se na konju,
svet je zgolj blisk in drobovina.
 
Obrne se kot strela, se zravna,
sovrashtvo se zarezhe v potí in ceste,
strah se podi po svetu sem in tja.
 
 
 
 
TRETJI SPEV
 
Na drugi strani grape
sredi meglenega nemira
stoje mozhje kot hrasti,
ki z burjo se borijo.
 
Nato sede ob vinu in zhalostno molchijo.
Na njihovih obrazih je skrita bolechina.
V ocheh se jim rishe zatrta domovina.
Iz dush jim shviga razgreti bes,
zhari kot plamen, se razrashcha v kres.
 
 
 
 
Molche bregovi. Povsod je mir.
Molche mozhje. A brez miru
skoz njihov molk
jim dushe muchi zhgoch nemir.
 
"Oh dushe nashe... Zakaj
sramotno nas moré?
Zakaj so v suzhnost nas pognali,
zakaj v temnih kotih jéche
v okovih nash rod nekdaj svobodni
v gluhi grozi brez upanja trepeche?"
 
 
 
 
Sede za mizo na pol kleché,
gláve so sklonili v roké,
ob zid udarja senca nema,
drsi kot zlo chez njihova kolena,
visi v polmraku nepremichno,
neslishno vpije, zhdi navpichno.
 
 

STAROSVETNI SPEVI so Detelova deveta pesnishka knjiga. V samosvojem prepletu lirske izpovedi in epsko razvejene ekspresivnosti nam avtor ponuja z raznovrstnimi transformacijami izoblikovan preskok v labirinte resnichne ali navidezne zgodovine, v kateri so meje med realnim in nadrealnim zabrisane, stiska chloveka – posameznika in rodu – ljudstva – naroda pa se sredi represivnih anomalij samo stopnjuje. Ilustracije v knjigi so avtorjeva samostojna zamisel in delo. Skupaj s posebnostmi stare – nove slovenske zgodovinske pisave (reformirane bohorichice) dajejo knjigi svojevrsten pechat.

Trije spevi so iz prve knjige, ki je zapisana samo v posodobljeni bohorichici: Lev Detela, Starosvetni spevi /s shtevilnimi pesnikovimi lastnorochnimi ilustracijami/, edicija Pogum Revije SRP/3, 1999.

 
__________
NAVODILO ZA PRAVILNO BRANJE SLOVENSKIH SHUMNIKOV V NOVI BOHORICHICI:
ch = č; sh = š; zh = ž. (Op. avt.)

 

DOKUMENTI