Zbornik Revije SRP 2001

 

AKTUALNO – VPRASHALNICA
 
Vprashalnica, Revija SRP 41/42 – 2001
 
 
VPRASHALNIK O BOHORICHICI
za Slovence, she posebej slovenske zamejce
Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, februarja 2001
 
Modernizirano bohorichico smo pri Reviji SRP uporabili v sht. 33/34, najprej kot poskusno pisavo, vendar smo jo ohranili do danes – za reshevanje zagate "nashega" slovenskega chrkopisa. To od nas zahteva nasha vrednotna orientacija. Ne moremo namrech mirno ali le nemochno zreti, kako se ne stotine, ampak tisoche Slovencev prostovoljno odreka svoje identitete s potvorjenim zapisovanjem svojih internetnih imen in priimkov. Komu mar, che ne Reviji SRP? Brez ugovora in brez protesta si je namrech slovenska kultura pustila odvzeti shumnike. Samo tri chrke – glasove?! To seveda samo za zachetek nechesa, kar she sledi. Samo zato, ker jih je pretezhko zapisati v bohorichici, izvorni slovenski pisavi?

Kdor identiteto le brani, ta je vojno zanjo zhe izgubil. Posebej che to pochne povsod in za vsako ceno. Kajti identiteta se ne le brani, ampak ustvarja. Vseeno smo si obupno prizadevali za svoje sichnike in shumnike, imeli smo jih za simbol ohranitve osebne in nacionalne identitete. Zakaj?! Che pa smo tri stoletja pisali bohorichico. Te nesrechne streshice so zamisel, dedishchina ilirizma. Tega nam je zdaj dovolj. Hochemo svojo bohorichico, slovenski chrkopis torej! (Glej utemeljitev slovenske pisave: Adam Bohorich: Arcticae horulae, 1584, stran 28.)

Uvodoma zhelimo poudariti, da je chrkopis modernizirana ali posodobljena bohorichica kot mogocha slovenska pisava vseslovenski problem, morda bo odlochujoch v tvornosti in ohranitvi narodne identitete, in da kot tak presega politichno razdelitev slovenske skupnosti doma in v svetu. Pomemben je za vso slovensko kulturo in slovenstvo.

Do mogoche reforme slovenskega chrkopisa prav gotovo ni lahka pot. Cheprav menimo, da bo do tega nekoch nujno prishlo – tako ali dugache – saj o reformi oz. modernizaciji chrkopisa razmishljajo mnogi narodi – za tak korak so se odlochili npr. tudi Nemci (nov chrkopis bodo postopno uveljavili do leta 2008) – pa tega nikomur ne vsiljujemo.

Neustreznosti chrkopisa gajice, tj. pisave s shumniki (θ, š. ž), njihovo zamenjavo s (ch, sh, zh), smo vam predstavili v Revijah SRP. Revija zhe drugo leto izhaja v modernizirani bohorichici, in tudi knjige v ediciji Pogum Revije SRP izdajamo prav tako le she v posodobljeni bohorichici. Slovencem doma in v svetu je knjizhnica Revije SRP dostopna na internetu.

Gajici v prid recimo: "nash" sedanji chrkopis gajica ima v primerjavi z modernizirano bohorichico zaenkrat veliko prednost. Navajeni smo ga in mislimo, da je to nash slovenski chrkopis.

 

VPRASHANJA

 

1 Ali ste pripravljeni postopoma sprejeti posodobljeno bohorichico za slovensko pisavo?

– da
– ne
– ne vem, ne morem se odlochiti

2 Ali se strinjate, da se "bohorichica" uvede kot dopustna izbirna pisava za tiste, ki hochejo pisati v posodobljeni bohorichici?

– da
– ne
– ne vem, ne morem se odlochiti

3 Ali se strinjate, da se posodobljena bohorichica uvede kot dopustna izbirna pisava na internetu?

– da
– ne
– ne vem, ne morem se odlochiti

4 Che bi vam bilo zastavljeno vprashanje slovenske pisave kot referendumsko vprashanje (tako, ki omogocha samo dve izbiri), kako bi se odlochili?

Slovenska pisava naj bo (obkrozhite samo eno mozhnost):

– bohorichica (shumniki: ch, sh, zh)

– gajica (šumniki: θ, š, ž)

Hvala za Vashe odgovore, predvsem samim sebi, izchrpnejshe pripombe pa lahko poshljete po poshti na naslov: Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana, ali na internetni naslov urednishtvo@revijasrp.si .

Hvala za Vashe odgovore, predvsem samim sebi, izchrpnejshe pripombe pa lahko poshljete po poshti na naslov: Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana, ali na internetni naslov urednishtvo@revijasrp.si .

_____
Mogocha metodoloshka opomba k vprashalniku: Uvod v vprashalnik se jasno zavzema za bohorichico, zato bi kdo utegnil rechi, da je pristranski, da z njim javno mnenje predvsem ustvarjamo in ne le raziskujemo. Pochnemo torej natanko to, kar smo v nashih revijah kritichno obravnavali.
Pojasnilo je tako: Projekt Bohorichica je predraziskava – pilotna shtudija, in tako vse kazhe, dolgorochna, trajala bo in trajala. Potrebnih bo vech let, da se Slovenci soochimo s problemom oz. zagato nashega chrkopisa gajica – bohorichica. Z drugachnimi, radikalnejshimi reshitvami zagate chrkopisa, seveda tudi. V nashih mochnih obchilih je bila bohorichica sprva she zadovoljivo predstavljena, potem pa, kot bi odrezali, problem chrkopisa za medije ne obstaja vech, ni aktualen, torej ga ni vech (po njihovem seveda). Slovenski javnosti zagata chrkopisa ne bo prizaneshena, zato jo moramo seznanjati po drugih neodvisnih medijih. Che se motimo? Toliko bolje, za nas Slovence s slovenshchino.

 

 

VPRASHALNIK O BOHORICHICI
za slovenske kulturne institucije, in druge,
ki sooblikujejo narodovo identiteto
ali pa so narodu zavezane
 

Doslej smo tako ali drugache (v odprtih in zaprtih pismih) vprashali, kaj lahko storimo za slovenski "pravopisni – chrkopis" zhe kar nekaj kljuchnih institucij v Republiki Sloveniji in jih prosili za sodelovanje v projektu Bohorichica. Odgovor je bil kar se da enoten. To je – brez odgovora. Potemtakem bo treba zacheti tako rekoch znova, pri nekaterih institucijah ponovno. Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed? Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Mislimo, da bodo ta odgovor institucije – pred vsemi kulturne institucije – prej ali slej morale dati, nedvoumen odgovor. Odgovoru pishochim in tudi berochim se namrech ne bo mogoche ogniti. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane!

Vprashalnik o bohorichici za Slovence, she posebej slovenske zamejce, pa je izhodishchni vprashalnik tudi za institucije. Izhajamo namrech iz domneve, da je posameznik vendarle izhodishche in tudi smoter delovanja institucij.

 

VPRASHANJA

 

1 Kje so shumniki (θ, š, ž) v slovenskih internetnih imenih in priimkih oz. kako se naj le–ti pravilno ali vsaj priporochljivo zapisujejo?

Pojasnilo: dosedanja praksa je namrech uveljavlja ukinitev shumnikov, njihovo zamenjavo s sichniki (c, s, z) ali izogibanje shumnikom z okrajshavami ali drugimi poljubnimi reshitvami zagate, kot npr. z izmishljanjem novih ali nadomestnih, slovenshchini tujih imen, ipd.

2 Ali je pravilneje ali priporochljiveje zapisati imena v internetnih naslovih institucij, podjetij, krajev, ki izvorno vsebujejo shumnike s sichnike, ali pa je morda pravilneje, bolj priporochljivo ali vsaj tudi dovoljeno zapisati jih v posodobljeni bohorichici (ch, sh, zh)?

Odgovor na to vprashanje je namrech za sedaj takle. Kakor kdo hoche ali kakor se mu zljubi in kot mu ARNES – institucija zadolzhena za dodeljevanje domen (internetnih naslovov) v Sloveniji – dovoli. A to je le navidez tako, ker se dejansko uveljavljavlja ali protezhira reshitev, ki nadomeshcha shumnike s sichniki (c, s, z).

3 Ker praksa v internetnem komuniciranju v slovenshchini sledi gornji zagati in se dejansko uveljavlja "internetna slovenshchina" brez shumnikov, sprashujemo odgovorne v institucijah, kakshna so vasha priporochila glede reshitve tega problema?

3.1 Podvprashanje: Ali dopushchate mozhnost, da uporabljamo "bohorichico" kot izbirno slovensko pisavo?

4 Dolgorochneje gledano pa je nereshevanje vprashanja slovenske pisave s strani slovenskih narodnih institucij veliko bolj resno vprashanje, kot se nam zdaj kazhe, v doslej nashtetih malenkostnih zagatah pravilnega zapisa – pravopisa. Najprej zamenjava le treh chrk, potem glasov; najprej na internetu, potem pa v slovenskem pravopisu; na koncu potem, ko je zhe malo pozno, pa postane to vprashanje smiselnosti ohranjanja nashega jezika – slovenshchine, in chisto na koncu ostane samo she vprashanje smiselnosti narodne identitete v svetu globalizacije?

Poglavitno vprashanje torej ni, ali se nam splacha, ker se prav gotovo ne, spreminjati chrkopis je namrech draga zadeva, ampak ali hochemo sprejeti posodobljeno bohorichico za slovensko pisavo? Ali hochemo ohranjati kulturno identiteto? Ali pa ima kdo, mislim kaka odgovorna oseba v nashih institucijah oz. predstavnik na kaki od kljuchnih vlog v institucijah sistema, kakshno boljsho reshitev?

Tvorne prispevke in tudi tehtno utemeljene zavrnitve bomo objavljali v Reviji SRP in v

zborniku Bohorichica, za zgodovinski spomin na Slovence!

S sposhtovanjem

Za Urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich

 

 

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, februarja 2001
 
ODPRTA VPRASHANJA I
SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Novi trg 3, Ljubljana
 
Sposhtovani gospod France Bernik, predsednik SAZU
 

Doslej smo tako ali drugache (v odprtih in zaprtih pismih) vprashali, kaj lahko storimo za slovenski "pravopisni chrkopis" zhe kar nekaj kljuchnih institucij v Republiki Sloveniji in jih prosili za sodelovanje v projektu Bohorichica. Odgovor je bil kar se da enoten. To je – brez odgovora. Potemtakem bo treba zacheti tako rekoch znova, pri nekaterih institucijah ponovno. Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed? Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Mislimo, da bodo ta odgovor institucije – pred vsemi kulturne institucije – prej ali slej morale dati, nedvoumen odgovor. Odgovoru pishochim in tudi berochim se namrech ne bo mogoche ogniti. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane! (uvodni citat iz vprashalnika slovenskim institucijam)

Spoznavamo, da je SAZU prva institucija, ki lahko dα morda odlochilne odgovore na problem, ki se nam zastavlja. Kot predsednika SAZU Vas prosimo, da vprashalnik posredujete zadolzhenim za reshevanje zadeve oz. za odgovore na vprashanja, ki jih poshilajmo. Seveda od SAZU ne prichakujemo le formalne izpolnitve vprashalnika, ampak odprte odgovore ali tvorne zavrnitve neutemeljenih oz. neupravichenih vprashanj po mnenju SAZU.

Kot dodatna pa zastavljamo SAZU she vprashanja, ki se nam pojavljajo vsakich, ko se lotimo pisanja in urejanja besedil na rachunalniku, t.j. pisanja besedil na sodoben nachin:

1 Ali lahko od SAZU prichakujemo, da bo v sodelovanju z rachunalnishkimi podjetji izdala rachunalnishki slovar za chrkovanje slovenshchine npr. v programu Word ali kakem drugem urejevalniku besedil?

2 Kaj lahko stori SAZU, da bo tak slovar – Chrkovalnik slovenskega jezika na CD-ju – dostopen Slovencem po minimalni ceni, t.j. taki, ki bo blizu cene materialnih in distribucijskih stroshkov?

3 Kako lahko upravichimo nerazumno visoko prodajno ceno sedanjega Slovarja slovenskega knjizhnega jezika, izdaje na CD-ju, in kako zamudo pri izdaji Slovenskega pravopisa, prav tako na CD-ju?

Pojasnilo: Oboje je v primeri s tiskano izdajo malenkosten problem, tako po ekonomski vishini stroshkov kot po tezhavnosti izvedbe. Zozhen ali, bolje recheno, reven obstojechi slovar siromashi besedni zaklad pishochim. Obstojechi chrkovalnik z osiromashenim rachunalnishkim slovarjem namrech povzrocha nepotrebne tezhave pishochim, pravilno zapisane slovenske besede, ki jih ni v obstojechem slovarju, oznachuje kot napachne, che hochete, jih seveda skupaj z napachno zapisanimi sploh ne oznachuje. Za zahtevnejshe tekste so torej neuporabni. Delo korektorjev bi bilo olajshano shele s popolnejshim slovarjem. Shtevilo banalnih napak v pisnih besedilih Slovencev, posebej she v slovenskih tiskanih obchilih, bi se takσ obchutno zmanjshevalo, jezik se ne bi siromashil, shabloniziral, pach pa bogatil. Seveda si lahko pomagamo sami, vsakdo si lahko sam izdeluje in dopolnjuje obstojechi slovar, kakor ve in kolikor zmore. Ob tem pa se hochesh nochesh sprashujemo, zakaj imamo jezikoslovce in leksikografe na SAZU, v njenem Inshtitutu za slovenski jezik, leksikoloshki sekciji in drugih oddelkih, ki so zadolzheni za Slovar slovenskega knjizhnega jezika in Slovenski pravopis.

Zakaj se jezikoslovci na SAZU malo ne podvizajo, ne posodobijo svoje dejavnosti? Morda neupravicheno prichakujemo, da bo SAZU prevzela svoj del bremena – naloge v "skrbi za slovenski jezik" – tudi pri izdelavi rachunalnishkega slovarja – Chrkovalnika za jezik Slovenshchino?

Prilogi: 2 – VRASHALNIKA O BOHORICHICI

S sposhtovanjem

za zavod Revija SRP
Rajko Shushtarshich,
poobl. os. za zast.

 

 

Vprashalnica, Revija SRP 43/44 – 2001

Shtefan Oshtir

Kranj, 12. februarja 2001

 

VPRASHALNIK O BOHORICHICI

(odgovori)

 

Sposhtovani urednik, poshiljam Vam odgovore na Vash vprashalnik v SRPu 41/42.
Odgovori na prva tri vprashanja so: DA.
Na 4. vprashanje pa jasno odgovarjam: BOHORICHICA.
 
Zhelim Vam sporochiti she naslednje:
 

Pred kakshnimi 20 leti mi je uchitelj umetnostne zgodovine na Srednji mlekarski in kmetijski sholi v Kranju gospod Janez Mochnik potarnal, da je za aranzherje gajica neestetska. Ob zachetku uporabe e-poshte v Gorenjski mlekarni, morda pred petimi leti, mi je gospa direktorica Ivana Valjavcheva narochila, naj ne uporabljam shumnikov, ker je prejemala moja sporochila s podpisom Sca:rontefan namesto Shtefan. Zhe takrat sem se odlochil, da zachnem v elektronskih sporochilih uporabljati "posodobljeno bohorichico", ki sem jo sam zase tako tudi imenoval. Nekateri kolegi so me zato blago zbadali, da pishem v "oshtirichici". Potem sem zaradi aktualnosti zadeve zachel vrtati pri mojih znancih na Uradu za meroslovje in standardizacijo v Ljubljani, pa pri dveh mlajshih profesorjih na Filozofski fakulteti, in celo v centrali Ministrstva za notranje zadeve (ker imam v potnem listu vpisano: sstefan osstir). Rezultat je bil preprosto nichev. Oba profesorja sta poudarjala nujnost, da tehniki, torej ne slovenisti, reshijo problem pisave shumnikov. Povedala sta, da prichakujeta skorajshnjo uvedbo sistema pisave unicode, ki bo dokonchno reshil problem vseh razlichnih svetovnih pisav. Tomazh Savodnik, urednik revije Moj mikro, ki je napisal aktualen chlanek v tej reviji zhe leta 1997, mi na vprashanje o kontaktni osebi za bohorichico zhal ni odgovoril. V Delu sem potem pred dobrim letom opazil chlanchich o dejavnosti Revije SRP. Zato sem poklical gospoda Shushtarshicha in od takrat dalje po medmrezhju stalno spremljam Vasho revijo. Ob tej priliki se Vam zhelim zahvaliti za trud. Prichakujem, da boste z vztrajnostjo le premaknili pishmeuhovce na slovenistiki in z njo vsaj del slovenske javnosti.

 
Lepo pozdravljeni!
 
______
V pismu urednishtvu SRPa 4. 3. 2001 g. Shtefan Oshtir pishe tudi: "Zanimivo se mi zdi, da so Rusi prevzeli pisanje svojih imen – na primer za angleshko govorno podrochje – v obliki, kot jo predlagate Vi. Na zgoshchenki iz leta 1994 pishe: Chopin, Piano Concertos, Larisa Shilovskaya; recording engineer: E. Shakhnazarian." (Op. ur.)

 

 

 

Shtefan Oshtir

 
 
PISMO
(o bohorichici iz leta 1997)

Sposhtovani gospod Savodnik,

 
 
z navdushenjem sem prebral v reviji Moj mikro, shtev. VII/VIII 1997, Vash uvodnik in chlanek gospoda Andreja Orla Billg, Primozht, Francep, Janezb in 蚞 v rubriki Ceterum censeo ... Obema chestitam.
 
Eppur si muove!
 
Pred dobrim letom dni sem predlagal Inshtitutu za slovenski jezik Frana Ramovsha pri SAZU, naj bi vendar iz chisto praktichnih razlogov vsaj dopustili uporabo bohorichice ob she vedno veljavni gajici. Moj predlog ni bil resno sprejet, o chemer pa pishete tudi Vi na koncu prvega odstavka Vashega uvodnika.
 
Najbolj zanimivo se mi zdi, da se uporaba bohorichice odklanja kot nekaj novega, cheprav je stara slovenska pisava. Preprosto ne vidim nobenega razloga za njeno odklanjanje. Najenostavnejsha bi bila kohabitacija bohorichice z gajico, prihodnost pa bo pokazala, katera je ustreznejsha. Ravno hitro shirjenje elektronskega sporochanja naravnost kliche po odlochnem reshevanju te zadeve.
 
Zhe pred vech leti mi je neki uchitelj aranzhiranja na trgovski sholi tarnal, da shumniki za njegovo delo niso simpatichni znaki. Takrat sem mu predlagal, naj poskusi z bohorichico, vendar ga nisem mogel preprichati, da bi shel na samostojno pot.
 
Prosim Vas in gospoda Orla, da mi sporochite naslov tiste ljubljanske skupine, ki si prizadeva za uvajanje bohorichice v rachunalnishtvu. Zelo rad bi se z njo povezal.
 
 
Lepo Vas pozdravlja,
Shtefan Oshtir, dipl. ing.,
Kranj, 19. avgusta 1997.
 
_______
Op. ur.: Pismo g. Shtefana Oshtirja je bilo za nasho raziskavo oz. odkrivanje dosedanjih prizadevanj za uvajanje bohorichice na Slovenskem, posebej v rachunalnishtvu, kljuchno. Tako smo nashli po nashem mnenju dva pomembna prispevka o bohorichici na Slovenskem in tudi za Zbornik Bohorichica 2001.
Pochasi, a vztrajno bomo tako skushali izbrskasti izpod preproge tudi druge, tiste, ki so se pred nami zavzemali za modernizirano bohorichico.

 

 

Tomazh Savodnik

 

KAKO SE PISHE …

 

Slovenci se zhe dolga leta ubadamo z vprashanji, kako naj zapisujemo svoj ljubljeni jezik. Nova podrochja, kot je rachunalnishtvo, nam v teh dilemah prav nesramno ponagajajo in iskanje izrazov in slovnichnih pravil lahko prav kmalu postane nacionalni shport ali hobi shtevilka ena. Zakaj hobi ali shport? Preprosto zato, ker gospodje, ki se z jezikom ukvarjajo poklicno, ne dohajajo tempa, s katerim se izrazoslovje spreminja – v tujini in pri nas.

Veterani se boste spomnili mechine in drugih predlogov iz znamenitega prispevka v davno preminuli reviji Bit. Tisti mlajshi se she vedno naslajate nad vsemi izvedenkami zgoshchenke, tlachenke ali cederoma. Vsa chast "izumitelju" svetovnega spleta, ki gre v uho in od tipk in kar je najpomembneje – tudi pomensko ustreza izvirniku. Kar zadeva rachunalnishke izraze, nameravamo v urednishtvu nadaljevati smernice, ki sta jih postavila pomembna borca za slovenski rachunalnishki jezik, prva urednika revije, Vilko Novak in Aljosha Vrechar. Izraza ne more uzakoniti nihche, izraz se mora preprosto “prijeti", pogoje pa sem zhe navedel.

Toliko o rachunalnishkih izrazih. Kaj meni povsem osebno in na nekoliko hudomushen nachin Andrej Orel, si lahko preberete v njegovem mnenju. Ostane nam she pravopis. (...)

Tudi internet nam nagaja. Gre za vprashanje, ali naj bo internet ali Internet. Meni je vseeno, dokler se ne pojavijo pametni prevodi, ki govorijo o medmrezhju, kot je govoril nedavno prispevek na nacionalni televizji. "Za komuniciranje po medmrezhju potrebujete rachunalnik in znanje angleshchine." Vechje neumnosti zhe dolgo nisem slishal. A ko smo zhe pri internetu, naj omenim she to. V raziskavi o rabi interneta v Sloveniji so pred kratkim anketirance sprashevali tudi o jeziku. Zanimivi sta dve ugotovitvi: uporabniki si mochno zhelijo slovenske vsebine in hkrati trdijo, da zaradi slovenske vsebine interneta ne bi intenzivneje uporabljali. Pa si mislite, kar hochete.

She dobro, da smo se dogovorili okoli izrazov, kot so rachunalnik, tiskalnik in pomnilnik. Pa ne vsi! Eno vechjih slovenskih rachunalnishkih podjetij vam she vedno ponuja spomin. Che me spomin ne vara, mislijo na pomnilnik. Razen che vam bodo tako kot pred leti prodali kompjuter s printerjem in 32 mega spomina?

Potrudimo se in se pogovorimo o slovenskem rachunalnishkem izrazoslovju, da ne bo obveljala trditev, da za komuniciranje po medmrezhju potrebujete rachunalnik in znanje angleshchine. (...)

Na svidenje do septembra. Medtem pa nam pishite, kaj si mislite o nashi reviji, kaj o jeziku ali pa kar tako. Saj veste, vsi smo veseli razglednice, she bolj pa dveh.

_____
Iz uvodnika Tomazha Savodnika v reviji Moj mikro, 7/8, julij/avgust 1997. (Op. ur.)

 

 

Andrej Orel

 
“SHUMEVCI SE NAM ROGAJO”
“SHUMEVCI MORAJO PASTI!”
 
BILLG, PRIMOZHT, FRANCEP, JANEZB IN 蚞

 

Vse se je pravzaprav zachelo s Primozhem Trubarjem, kriv pa je Janez Bleiweis. O tem pozneje. Neka ugledna ljubljanska firma, ki daje veliko na svoj "image", se je odlochila uporabljati tipografijo, imenovano Futura, cheprav so s takimi chrkami tiskali slovenske knjige zhe pred drugo svetovno vojno. Zachelo se je zhe nekaj let nazaj, ko smo z obchudovanjem zrli v tako imenovane "ta stare Windowse" in uporabljali "CE fonte". Odshteli so kupchek denarja in pri Nemcih kupili pisavo z YU chrkami vred. In zgodilo se je, da so se pri Billu Gatesu odlochili za chetrto razlichico operacijskega sistema Windows NT. Shumevci v povezavi s pisarnishkim paketom 95 niso vech pravilno delovali, zato so Nemci spet zasluzhili. Minilo je nekaj manj kot leto dni, pisarnishki paket pa slishi na shtevilko 97. Shumevci so spet izginili z zaslonov in tiskalnikov, direktor hodi ves zelen naokoli, ker je njegov "image" zachasno na hladnem.

Che bi v tej zgodbi ne nastopali ljudje, ampak zhivali, bi ji rekli basen. Basen mora imeti zhe od starogrshkih chasov svoj pouchen konec ali moralo. V omenjenem podjetju bodo najverjetneje Futuro kupili she v tretje ali pa zamenjali svoj "image" z novo umetnino po imenu Tahoma ali Verdana. Chisto vseeno je, stroshkom se ne bodo izognili.

Morala pa pravi: "Bodimo veseli, da nismo Slovaki, ki imajo kar sedemnajst krilatih znakov!" Za petami so jim Chehi s petnajstimi. Prav jim je, saj so krivi nashe bede s samo tremi posebnimi znaki (jugo – slovenske znake, ki she vedno strashijo po tipkovnicah, sem namenoma izkljuchil). Kje so krivci, da se nismo prikljuchili elitni druzhbi jezikov brez diakritichnih znamenj, kamor poleg angleshchine (to je jezik, ki ga govorijo v Zdruzhenih drzhavah) sodita she havajshchina in svahili. Pozanimal sem se pri avtoriteti na ljubljanski Filozofski fakulteti in izvedel naslednje:

"Zachenshi pri Trubarju je treba rechi, da se je pisava, od Bohoricha v Arcticae Horulae gori postavljena, uporabljala vse do sredine 19. stoletja – torej kar tri stoletja. Ne spushchavshi se v drobtine, ki so jih zagreshili bohorichici (Krelj in Dalmatin) je treba rechi, da njej v prid delujeta Megiser in Svetokrishki, saj ne lochujeta vech med s in nemshkim ostrim s. Vendar pa v razvoju prihaja do vse bolj ochitnih nedoslednosti ter meshanja pisanja. Prvi je to skushal odpraviti Pohlin (tradicionalno bohorichico sta spet pisala Kumerdej in Japelj). Najpomembnejsho krivdo za spremembo chrkopisa ima zagotovo veliki drzhavni cenzor g. Kopitar, ki je zagovarjal misel, da naj vsakemu glasu ustreza nesestavljena (ena) chrka. Tej misli sta sledila Dajnko in Metelko, ki sta vnashala v chrkopis elemente cirilice, kar je izzvalo t. i. abecedno vojno ali chrkarsko pravdo, kjer so ch'belicharji (Presheren in Chop) zagovarjali bohorichico. Usodno je pokopalo bohorichico ilirsko gibanje – juzhnoslovansko narodno politichno gibanje, ki je privzelo ideje o panslavizmu. Vodja ilirizma je bil Ljudevit Gaj, ki je cheshko idejo o jezikovnem in slovstvenem zedinjenju skushal chim nazorneje udejaniti. Tako je predstavil idejo o enotnem slovanskem chrkopisu in predlagal za temelje cheshki pravopis. Tej tezhnji se je zhe na samem zachetku upiral Presheren, vendar je odlochilno prevladal vpliv takratnega tiska. Janez Bleiweis je postopoma vech let zapored v svojih Kmetijskih in rokodelskih novicah uveljavljal gajico, ki je bila 1848 tudi uradno priznana."

Vse je jasno. Che parafraziram rimskega govorca Katona, ki z delom svoje misli zhe leta nastopa v nadnaslovu prichujoche kolumne, lahko rechem: "Ceterum censeo strepitenda esse delenda! (Sicer pa mislim, da je treba shumevce unichiti)". Ali se sploh zavedamo, koliko denarja in delovnih ur je shlo v nich zaradi treh znakov, ki jih kleni rachunalnikarji v dno dushe prezirajo.

Reshitev je na dlani. Spremeniti je potrebno chrkopis. Nash veliki pesnik, ki je zhe pred dobrimi 150 leti vizionarsko skushal reshiti problem kodnih strani, je imel prav. Slovenci se tega ochitno nezavedno zavedamo, saj mu namenjamo popolnoma drugachno mesto, kot Janezu B. in njegovim somishljenikom. Toda tudi France P. ni brez greha. Svojo ch'belco je zapisal kot "zhebelza", v besedilu za bodocho slovensko himno, ki se pojavlja na slovenskem tisochaku, pa je, ne uposhtevajoch znake ASCII, uporabil nemshki ostri s. V Ljubljani pa zhe obstaja drushtvo slavistichno-rachunalnishkih zagnancev, ki si je zadalo za cilj uzakoniti novo bohorichico. Pod vplivom elektronskih komunikacij, kodnih tabel in prebuditeljskih idej bo v novem pravopisu postal θ - ch, š - sh in ž - zh.

France P. pa zavzdihne: “O, zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride!”

Alea iacta est!

_____
Prispevek Andreja Orla je bil objavljen v reviji Moj mikro, julij/avgust 1997 (z naslovom Billg, Primozht, Francep, Janezb in 蚞); urednishtvo ga je objavilo z zadrzhkom oz. uvrstilo v rubriko, opremljeno z naslednjimi spremnimi besedami: "V tej rubriki avtorji izrazhajo svoja osebna mnenja in preprichanja, ki vedno ne odsevajo stalishch urednishtva." Najbrzh ni treba pripomniti, da avtor navaja predvsem dejstva! In vizijo tudi. Je torej tako rekoch dobesedni predhodnik sedanjega prizadevanja urednishtva Revije SRP.
Prichujochi naslov in prvi podnaslov je izbralo urednishtvo Revije SRP. (Op. ur.)

 

 

Wladyslaw Kryzia

Uniwersytet Slaski
Instytut Filologii Slowianskiej
41-205 Sosnowiec, Poljska
 

BOHORICHICA ZHE NA POLJSKEM

Sposhtovani,

 

Na internetu sem nashel stran revije SRP. Ideja uporabe bohorichice v elektronskem sporazumevanju je odlichna. O sploshni reformi slovenskega chrkopisa nisem upravichen govoriti, ker sem tujec, Poljak, ki se zhe vech let ukvarja s slovenshchino in tudi z zgodovino slovenskega jezika. Zaradi tujstva tudi ne smem izpolnjevati vprashalnika. To, kar delate, se mi zdi zelo zanimivo in koristno. Ne vem, ali Vas smem prositi (ne da bi se pokazal nadlegovalec), da bi mi poslali kakshno shtevilko oziroma shtevilke vashe Revije. Che boste pozitivno sprejeli moja proshnjo, jo poshljite na moj domachi ali univerzitetni naslov.

Opravichujem se za mojo slovenshchino. Upam, da mi jo oprostite.

S sposhtovanjem
Wladyslaw Kryzia
Poslano: 14. marec 2001

 

 

Revija SRP
Urednishtvo
Ljubljana, 22. aprila 2001
 

PROTIARGUMENT?

OPOMBA O FINTAH

 

Ker se je le pojavil "protiargument" zoper bohorichico Revije SRP, chesh da to sploh ni (prava) bohorichica, se urednishtvu zdi primerno v zvezi s tem podati prichujocho opombo, ne kot "polemiko", temvech le zaradi odgovornosti do bralcev.

Seveda v Reviji SRP ne gre za Bohorichevo, temvech za prenovljeno in poenostavljeno bohorichico, kar je bilo v zapisih o pisavi, objavljenih v RSRP, vechkrat izrecno navedeno. Zaradi shirshe funkcionalnosti pa je na sploshno uporabljana le enobesedna oznaka. Znano je, da so tovrstna poimenovanja v veliki meri simbolichna. Npr. za cirilico – v vseh njenih nacionalnih variantah – sploh ni gotovo, da je Cirilov izum, a je po njem poimenovana njemu v chast; danashnja slovenska gajica se razlikuje od hrvashke, vrh tega pa je Gaj le prevzel streshice od Chehov, torej bi se ta pisava lahko imenovala tudi "chehica" ali (po Husu) "husica". Tudi klasichna bohorichica je v stoletjih sploshne rabe variirala, a je ohranjala svoje ime, cheprav bi se lahko imenovala tudi "trubarichica". Bohorich je pach v svoji slovnici prvi sistematiziral izhodishchni slovenski (Trubarjev) princip dvochrkovnega zapisovanja shumnikov, kar naj bi bila poenostavitev nemshkega nachina. Za to gre; posamezne modifikacije so manj pomembne. Prenashanje pozornosti s poglavitnih na postranske probleme je pach znana (navadno ne dobronamerna) finta.

Sicer pa lahko za prichujocho pisavo mirne dushe uporabljate ime latinica. To je rimska pisava chrk – 23 znakov, ki je pred Cicerom uporabljala tudi k (24. znak), in sta ji kasneje (v srednjem veku) dodana she j in germanski w, skupaj torej 26 znakov, ki so tudi na vseh univerzalnih tipkovnicah in v vechini svetovnih slovarjev. Toliko glede zgodovine latinice, che pa pogledamo v sedanjost in iz nje nakazano prihodnost, je tako rekoch zhe razvidno, da bo to taka tudi globalna ali univerzalna pisava na nashem planetu. In da se bo uveljavilo zapisovanje shumnikov: ch – kakor Churchill, sh – kakor Shakespeare in zh – kakor Zhivago.

Za podobno "fintiranje" gre tudi v primeru bralca, ki je urednishtvu SRPa izrazil "strokovni dvom" o tochnosti letnice prvega izida knjige Giuseppa Sergija, omenjene v chlanku Lucijana Vuge "Protoslovani" na Apeninskem polotoku (SRP 2001/41-42). Teza o "Protoslovanih" namrech ni brez zveze z nastankom latinice. Che dvomljivec res "ne zaupa" uveljavljenemu domachemu znanstveniku, se lahko glede Sergija "potolazhi" v bolj "nobel" tujem viru; npr. v monumentalnem "Dizionario universale della letteratura contemporanea", I-IV, izd. Mondadori, 1962.

Naposled se za rubriko "Vprashalnica" tako rekoch spodobi she retorichno vprashanje: Kdaj bomo dobili kak tehten protiargument, ne le "kvazi argumente" na nivoju poulichnega opravljanja?

 

 

Revija SRP
Ljubljana, 22. marca 2001
 

JAVNI RAZPIS ALI ZAVAJANJE ZALOZHNIKOV?

OBVESTILO BRALCEM

 

o zavrnitvi projekta Zbornik Bohorichica 2001/1 na javnem razpisu MOL – prijave na javni razpis za pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje zalozhnishke dejavnosti, in sicer za sofinanciranje znanstvenega in strokovnega (in kulturnega) tiska "za potrebe Mestne obchine Ljubljana za leto 2001".

Citat iz obrazlozhitve Sklepa o izbiri projektov:

"Na javni razpis za sofinanciranje znanstvenega in strokovnega tiska za leto 2001 je do zahtevanega roka prispelo 36 prijav. Strokovna komisija je po opravljenih analizah vseh prijav predlagala narochniku, da izbere projekte, ki so navedeni v izreku tega Sklepa.

Komisija je pri predlogu izbora uposhtevala prijave za sofinanciranje tistih publikacij, ki so dobile najvech podpore v pogledu aktualnosti in pomena za Ljubljano oziroma shirshe uporabnosti za Ljubljanchane.

S tem je v izreku navedena odlochitev utemeljena."

 

To konkretno pomeni:

Komisija je dodelila sredstva 12 publikacijam (11 zalozhnikom); in ni dodelila sredstev 24 publikacijam (15 zalozhnikom). (Ustanova Odsev se slishi je namrech na javni razpis sama prijavila 13 publikacij.)

Na izrek "Sklepa o izbiri projektov MOL – ZHUPANJA" – s podpisom zhupanje Viktorije Potochnik – se seveda nismo pritozhili niti nismo "vlozhili zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa", za kar obstaja pravna mozhnost oz. na kar nas navaja pravni pouk Sklepa, cheprav menimo, da je bohorichica tudi za Ljubljanchane v perspektivi uporabnejsha od gajice, da je projekt Bohorichica aktualen za slovenshchino in slovenstvo tudi v Ljubljani, navsezadnje tudi glede bodoche podobe mestnih napisov in pisave v mestu (tako v vsakdanji rabi v moderni elektronski komunikaciji kot tudi v vsakdanji podobi mesta in nashe dezhele).

Na nasho srecho nam sredstva v vishini nekaj tisoch SIT niso bila odobrena. Dodeljena sredstva za izbrane projekte so bila namrech vechinoma med sto in dvesto tisoch SIT, v enem primeru pa celih shtiristo tisoch SIT (prerachunano na vse odobrene projekte, je to po 208.000 SIT na izbranega oz. pogojno, prerachunano na vse prijavljene projekte, po 69.000 SIT na en ponujeni projekt). Za ta denar bodo izbranci (po svojih duhovnih mocheh) prispevali k promociji mesta Ljubljane. Pa she tole se bodo zavezali: "Prejemnik se zavezuje navesti Mestno obchino Ljubljana v publikaciji kot sofinancerja publikacije in jo vabiti na vse njene predstavitve." (cit. 6. chl. Pogodbe o sofinanciranju).

 

Sposhtovana gospa zhupanja Vika Potochnik, utegnil bi Vas kdo vprashati, chemu razpisujete nekaj, kar Vas v resnici ne zanima. Rekel bi namrech, da prijave na razpis odsevajo velik interes za zalozhnishtvo na eni strani, rezultati pa razvrednotenje zalozhnishke dejavnosti v mestu Ljubljana na drugi strani. Zalozhniki smo se namrech vprashali, ali niste mochno podcenili shtevila prijav (vsaj za to dejavnost)? Ali za zalozhnishtvo v mestu ni denarja ali pa se z nami shalite?

Z Zbornikom Bohorichica 2001 nadaljujemo v okviru svojih zmozhnosti, tako v reviji kot na internetu. A delamo ga z veseljem, sproshcheno, resnichno neodvisno, brez zaveze in cenenih sponzorjev!

______
Zbornik Bohorichica 2001 je tekoche dostopen na internetu http://www.revijasrp.si
 
za zavod Revija SRP:
Rajko Shushtarshich,
poobl. os. za zast.

 

 

Vprashalnica, Revija SRP 45/46 – 2001
Revija SRP
Urednishtvo
Ljubljana, 8. junij 2001
 
ODPRTA VPRASHANJA II
SLOVENSKEMU PARLAMENTU
(vsem poslanskim skupinam)
Shubicheva 4, Ljubljana
 
Sposhtovani gospod Borut Pahor, predsednik Drzhavnega zbora RS
Sposhtovane poslanke in poslanci Drzhavnega zbora RS

 

Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed. Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Mislimo, da bodo institucije – predvsem kulturne – prej ali slej morale dati nedvoumen odgovor. Odgovoru pishochim in tudi berochim se namrech ne bo mogoche ogniti. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane. (Iz uvodnega citata vprashalnika slovenskim institucijam).

OB PREDLOGU ZAKONA O RABI SLOVENSHCHINE KOT URADNEGA JEZIKA

pa moramo zastaviti vprashanja she nekoliko shirshe, najprej Vam kot presedniku slovenskega parlamenta in vsem slovenskim poslancem. Kot predsednika parlamenta Vas tudi prosimo, da vprashalnik posredujete zadolzhenim za reshevanje zadeve: drzhavnozborski delovni skupini za jezikovno nachrtovanje oz. za odgovore na vprashanja, ki jih poshiljamo. Seveda tudi od poslancev ne prichakujemo formalne izpolnitve vprashalnika, ampak odprte odgovore ali tvorne zavrnitve po mnenju poslancev DZ RS neutemeljenih oz. neupravichenih vprashanj. (Vprashanja se nanashajo na nasho blizhnjo prihodnost, ki se kazhe iz nashe sedanjosti.)

 

1 – KAKO BOMO GOVORILI IN PISALI V SLOVENIJI?

2 – KATERI JEZIK BOMO GOVORILI V SLOVENSKIH PODJETJIH IN USTANOVAH ? (najprej tistih, ki bodo v vechinski lasti tujcev?)

3 – ZAKAJ DESET LET PO OSAMOSVOJITVI SHE NIMAMO SPREJETEGA ZAKONA O RABI SLOVENSHCHINE?

 

(Odgovori, ki se vsiljujejo kar sami po sebi. Hipoteza: kot recheno, nasha blizhnja prihodnost se kazhe iz nashe sedanjosti kot neizbezhna.)
1 – V SLOVENIJI BOMO GOVORILI IN PISALI ZELO RAZLICHNO!
(Npr.: Na podezhelju in pa nizhje strate she precej chasa slovensko; s severa, zahoda, vzhoda in juga pa se bo shirila germanizacija, romanizacija, madzharizacija in kroatizacija; elita, management bo govoril in slabshe pisal svetovljansko – globalni jezik amerikasko angleshchino in she enega od prej nashtetih – ne prevech dobro.)
 
2 – CUIUS REGIO, EIUS RELIGIO!
V Cimosu in Revozu – francosko, v Vevchah, Tobachni – nemshko, v Julonu – italijansko, v znastvenih inshtitutih angleshko, v slovenski vojski sprva amerishko angloslovenshchino – "narodni jezik". (Nashtel sem le nekaj primerov.)
 
3 – KER GA NOCHEMO!
(Zaviral bi proces hitre, predvsem pa celovite ali popolne vkljuchitve v Evropsko unijo. Z drugimi besedami, tako lahko blagohotno prebolimo zanikovanje narodne identitete slovenstva in se hitreje asimiliramo v kulturno Evropo.)
____
Ob povrshnem (hitrem) branju predloga tega zakona, posebej uvoda, kritichne ocene stanja in tudi ciljev zakona ter financhnih posledic, bi bil kot bralec lahko pomirjen. A kaj, ko mi zhe prvi razmislek o besedilu chlenov, kot so predlagani, vzame voljo biti Slovenec.

Razmislek poraja vprashanja, taka, ki se jih nikakor nisem mogel otresti: Zakaj se zakonodajalec ni podvizal pri sprejemanju tega tako pomembnega zakona, zakaj ni vzpodbudil shirshe javne razprave o vitalnem vprashanju nashe identitete? Zakaj se slovenisti ne odzivajo spontano, che so zhe njihove institucije zatajile? Bi si nalozhili preveliko breme, odgovornost? Nemalo zgodb o jezikovnem zakonu krozhi v nashi neformalni komunikaciji (od ust do ust), a kako malo nam o njem (na svoj nachin) sporochajo nashi mnozhichni mediji!

Debata v DZ bo ob sprejemanju ali nesprejemanju chlenov predlaganega zakona zagotovo burna. Ne dvomim, da boste slovenski poslanci zakon dodobra pretresli. Zato ne bom pripominjal, kaj vse se meni zdi slabo ali celo povsem zgresheno glede na zastavljeni temeljni cilj. Nekaj pa le moram razjasniti ali vsaj vprashati.

Kako je mogoche predlagati zakon o rabi slovenshchine kot uradnega jezika (v RS), ne da bi se dotaknili problema, kako naj se slovenshchina pishe – po novem zakonu?

Sposhtovanja zakona, takega, kot je predlagan, namrech ni mogoche uveljaviti niti krshitve bistvenih chlenov ni mogoche sankcionirati, che se poprej ne reshi problema slovenske pisave, vprashanja, ki se ga kot kuge izogibajo kljuchne institucije sistema.

Pa ne gre samo za dolochbo o obveshchanju javnosti – 17. chlen, tretji odst., ki ureja medmrezhno predstavljanje;

niti le za zhe skoraj prevladujoche dopisovanje po internetu (medmrezhju) ali le za pisavo na internetno objavljenih knjigah, revijah (t. im. elektronski vir publiciranja), ki ju predlog zakona ne ureja, niti omenja ju ne.

Ker: “V tisti del jezikovne dejavnosti, v katerem se svoboda govora res lahko uveljavi, tj. v besedno umetnost, v obmochje zasebnega sporazumevanja ipd., pa ta zakon ne posega.” Pach, ravno s tem, ko pokazhe, da mu za to podrochje ni mar. Nisem zagovornik pretiranega normativizma, ker prevech zakonov na nekem druzhbenem segmentu zanesljivo kazhe na odsotnost vrednot. Posebej ustvarjalci v besedni umetnosti bi se prav radi sami dogovorili, kako naj pishemo in govorimo pravilno slovensko. A prav glede chrkopisa se sami ne bi nikoli zedinili. (Tudi nemshka pravopisna reforma ne gre zlahka.) Resnichno si ne zhelimo petdesetletne chrkarske pravde. In chrkopis zagotovo ni zadeva, ki se tiche le slovenistov, literatov in podobnih. To bo drzhava zhe morala normirati, tudi v primeru, che bi imeli zakon o jeziku, ustavni zakon ali ustava en sam chlen o slovenshchini.

Tako opredeljene dolochbe kljuchnih chlenov zakona, kot so v chl. 11., 12., 13., ki urejajo poimenovanje pravnih oseb zasebnega prava, poimenovanje pravnih oseb javnega sektorja in prepoved vpisa v sodni register, niso legitimne. Le kako bi jih bilo mogoche uveljaviti ali sankcionirati? (Samo za primer: registriranega imena pravne osebe, ki vsebuje shumnik(e), namrech ni mogoche registrirati kot internetno ime ali domeno. Vemo pa, da ima danes zhe skoraj vsako manjshe podjetje / firma tudi svoje internetno ime in internetni naslov.)

Z nereshevanjem aktualnih problemov jezika je tudi drzhava vzpodbujala pravne subjekte k prevzemanju tujih imen. Naj se mar, po novem zakonu, le-ti odrechejo internetnemu komuniciranju v slovenshchini ali samo slovenskim imenom s shumniki?

Hotel sem samo pokazati, da je jezik govor in zapisovanje, ki sta nelochljiva, da je urejanje rabe slovenshchine dosti bolj prepleteno, da ne rechem zapleteno, kot to predlagatelj zakona opredeljuje. Glede nalog Drzhavnega urada za jezik sem torej v velikih dvomih, da jih bo sploh lahko opravljal, dokler zakon o rabi slovenshchine ne reshi aktualnega vprashanja slovenske pisave: kako naj se sodobna slovenshchina pishe? (Po katerem nachelu: latinichnem ali cirilichnem?)

Za konec naj ponovim kljuchni, tj. ontoloshki problem, ki generira posamezne kulturne probleme, tudi te, ki se obujajo ob ne-sprejemanju zakona o rabi slovenshchine. Ne sposhtujemo kulture, ni nam mar za jezik, ni nam mar za narodovo identiteto. Kdor pa identetiteto le brani (vneto, tudi z zakoni, uradi), ta jo je zhe izgubil. Ker identiteta se ne le brani, ampak se ustvarja.

Prilogi: – VRASHALNIKA O BOHORICHICI

S sposhtovanjem

za urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich – odg. ur.

 

 

Vprashalnica, Revija SRP 47/48 – 2002
Revija SRP
Urednishtvo
Ljubljana, 29. november 2001
 

ODPRTA VPRASHANJA III

INSTITUTU JOZHEF STEFAN
Jamova cesta 39, Ljubljana

Sposhtovani gospod Vito Turk, direktor Instituta Jozhef Stefan

 

Doslej smo tako ali drugache (v odprtih in zaprtih pismih) vprashali, kaj lahko storimo za slovenski "pravopisni chrkopis" zhe kar nekaj kljuchnih institucij v Republiki Sloveniji in jih prosili za sodelovanje v projektu Bohorichica. Odgovor je bil kar se dα enoten. To je – brez odgovora. Pa smo zacheli znova, pri slovenskih institucijah, o katerih menimo, da se zavedajo pomembnosti problema, ki sem nam zastavlja.

Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed? Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane! (povzetek iz uvoda vprashalnika slovenskim institucijam).

Utegnil bi kdo vprashati, zakaj sprashujemo o tem ravno Vas in znanstveno institucijo naravoslovne usmeritve Institut Jozhef Stefan ("Inshtitut Jozhef Shtefan"), in to zhe kar kot tretjo institucijo v Sloveniji?

Zhe pred leti sem ugotovil (naj se citiram: Raziskava o raziskovanju, Ljubljana, marec 1983): “Osnovni konflikt znanosti na sistemskem nivoju je, da znanost ne more pristati na sistemske omejitve. Slovenske znanosti ni! Je le znanost na Slovenskem, in to abnormalno malo avtonomne znanosti.” Vmes se je zgodilo marsikaj, med drugim tudi vojna za Slovenijo, in znanstveniki Instituta Jozhef Stefan so se odlochno, morda tudi odlochilno zavzeli za slovenstvo in samostojno Slovenijo.

Drugi razlog je, da zhelimo za zgodovinski spomin zabelezhiti vse, ki so se pred nami ukvarjali s tem problemom, in njihov prispevek vkljuchiti v zbornik Bohorichica 2001. Zhal le neformalno oz. nepotrjeno vemo oz. smo seznanjeni tudi z domnevnim dejstvom, da so prav znanstveniki – rachunalnikarji na vashem institutu zhe veliko pred nami predlagali latinichni nachin zapisovanja sichnikov in shumnikov na internetu. Potem pa, kot po navadi, in vechinoma, je vse potihnilo, vsaj v javnosti ali v dometu moje in nashe informiranosti. V tem primeru se she posebej opravichujem. Menda so odlochujochi v nashem prejshnjem sisemu to razumeli kot napad na "bratsvo in jedinstvo", tako mi je bilo recheno. Ostale so govorice. Resnichno sem radoveden, ali jih lahko potrdimo ali zavrzhemo.

 

1 – KAJ MENITE DANES, PO KATEREM NACHELU – LATINICHNEM ALI CIRILICHNEM – NAJ PISHEMO SLOVENCI?

1.1 – (PODVPRASHANJIE): ALI SODIJO ZNAKI Θ, Š, Ž, Ζ, Π NA SLOVENSKO TIPKOVNICO (ALI NAJ JIH VRNEMO, PUSTIMO NA YU–TIPKOVNICAH)?

 

Kot direktorja Instituta Jozhef Stefan Vas prosimo, da vprashalnik posredujete zadolzhenim za reshevanje zadeve oz. za odgovore na ti nashi vprashanji, in vprashanja, ki jih poshilajmo v vprashalniku. Veseli bomo tudi morebitnih mnenj o problemih, zastavljenih v vprashanjih predhodnima institucijama, ker se tichejo nas vseh. V nasprotnem primeru bomo veseli vsaj tvorne zavrnitve neutemeljenih oz. neupravichenih vprashanj po mnenju pristojnih na Institutu Jozhef Stefan.

Tudi dosedanje odprte oz. javne odgovore zadolzhenih na Odprta vprashanja I in II bi vam poslali, oz. bi jih objavili, ko bi jih imeli. Imamo le vljudnostno pismo preds. slovenskega parlamenta Boruta Pahorja, ki ne zadeva vsebine vprashanj. Upamo, da vam bomo kmalu lahko poslali natisnjen zbornik Bohorichica 1/2001. Za sedaj si ga lahko ogledate na internetnem naslovu: http://www.revijasrp.si, objavljamo ga sproti, tako kot nastaja.
 
 
Priloge: VPRASHALNIKA O BOHORICHICI
– Revija SRP 41/42; 45/46
S sposhtovanjem
 
za urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich – odg. ur.
 
 
SHE AKTALNO
VABILO K SODELOVANJU