Revija SRP 99/100

Ivo Antich

 

SREZ – »NEZNANI« MOJSTER STRIPA

 

Eden od vidnejshe trojice striprisarjev iz drugih republik exYU, ki so v letih 60/70 objavljali v slovenskem tisku, je poleg Vladimirja Hercega in Zheljka Lordanicha tudi Ratko Srezovich, rojen leta 1946 v Zagrebu, kjer je konchal srednjo sholo za uporabno umetnost. Leta 1964 je bil med nagrajenci natechaja za strip v zagrebshkem tedniku Plavi vjesnik. Kmalu zatem je objavil strip Mikrobov prvi let (sc. Rudi Aljinovich), v slovenskem tedniku Zvitorepec pa daljsha stripa Tihotapci (1967; krimi; pon. Primorski dn. 1968/1969 in Meh za smeh, 2-5/1982) in Skrivnost izgubljenega shkornja (1968; vestern), oba po scenariju Cirila Galeta, ki je tudi scenarist Srezovicheve nogometne parodije Strashna tekma (NDNedeljski dn., od 24. 12. 1967 – 7 nad.; barvni ponatis v zvezku, KDU 2010), danes she dodatno zanimive zaradi »strankarskega« spopada med »Dolgolasci« in »Brezlasci«. Od decembra 1975 do srede 1976 je v ND izhajal Charovnik (sc. Ivo Antich; pon. Meh za smeh, 1-7/1981). Od marca do avgusta 1978 je v ND izhajala Velika ugrabitev, pri kateri je Srezovich tudi avtor vsebine. Krajshi strip Zhrelo (bes. I. Antich) je izshel v Meh za smeh 6/1980. V tedniku Slovenske brazde je leta 1991 izshel parodichni SF Usodna istochasnost (bes. J. Mravljak / ps. I. Antich). V stripu posvecheni prilogi dnevnika Slovenec je bil 18. 8. 1992 objavljen Srezovichev kratek strip Zakonska idila (bes. I. Antich). V Reviji SRP sta izshla »prazgodovinska« satira Praveneti (25-26/1998; ps. Rado Srez; bes. I. Antich) in enopasichni gag Safari v okvari (51-52/2002). Srezovich je v hrvashkih in slovenskih listih (Zov, Nash strip) poleg stripov objavljal ilustracije, ilustriral mladinske knjige, od leta 1983 rishe stripe (sc. Zlatko Stanzer) za hrvashka tabornishka lista Mi mladi in Svijet skauta ter za Arhivo, glasilo hrvashke zveze diabetikov (Tajna sove koja govori, 4/2004); strip o skavtih tudi v Strip revija 3/2010.

Srezovich je manj znan kot Lordanich in Herceg; njegovi stripi so izhajali pod psevdonimi ali brezimno, na dnu pasic se je le redko podpisal (»Srez« ali »RSR«). Zhe kot najstnik je izstopal z virtuozno »chisto linijo« svoje karikaturistichne risbe v stilu francosko-belgijske shole, zlasti stripskih basni Raymonda Macherota. Ko je pozneje iskal izvirnejshi osebni stil, je ponekod okorno shablonski v kadriranju in anatomiji chloveshkih likov; tudi ni izoblikoval bolj profilirano-prolongiranih junakov, ki bi dosegli shirsho popularnost. Njegov najbolj celovit stripski dosezhek se zdi Velika ugrabitev (narisano 1975) z mojstrsko, energichno izchishcheno risbo, dobro sestavljeno daljsho zgodbo (22 shtiripasichnih tablojev) in izvirno zasnovanim glavnim junakom, francoskim privatnim detektivom. Na sploshno se Srezovich kazhe kot izjemno talentiran karikaturistichni risar s »charobno roko«, ki pa je z razmeroma manj intenzivno produktivnostjo ostal nekoliko na obrobju »sreza« (srez – shrv. obmochje, okraj) devete umetnosti v senci »nedorechenosti«.