Revija SRP 97/98

Lev Detela

 

SLOVENSKI KOROSHKI KRIMINALNI ROMAN

 

Martin Kuchling: Umor v zaspanem mestu. Kriminalni roman. 224 strani.

Skupna knjizhna izdaja vseh treh slovenskih Mohorjevih druzhb,

Celje, Celovec, Gorica 2009.

(Slovenske vechernice 159.)

Redna zbirka Celjske Mohorjeve druzhbe za leto 2009.

Redna knjiga knjizhnega daru Mohorjeve zalozhbe v Celovcu za leto 2010.

Redna knjiga Gorishke Mohorjeve druzhbe za leto 2010.

 

V zadnjih dveh desetletjih so pisci kriminalk iz vseh vetrov sveta poskrbeli za zares uchinkovito globalizacijo kriminalnega romana v internacionalnem prostoru. Pestro shtevilo komisarjev, komisark, inshpektorjev in raziskovalcev iz Italije, Shpanije, Portugalske, Velike Britanije, Grchije, Rusije, Nizozemske, Shvedske, Islandije, Kanade, Japonske in tako naprej skrbi za najrazlichnejshe bralne okuse na razlichnih nivojih. Med njimi so tudi Slovenci.

Zanimivo je, da se pri tem zelo dobro odrezhe slovensko zamejstvo. Trzhachan Sergij Verch je na primer izumil samosvoj tip komisarja, ki raziskuje zagatne umore kar v pisateljevem domachem obmorskem mestu. Leta 2005 pa je pri celovshki Mohorjevi zalozhbi izshel tudi prvi slovenski koroshki kriminalni roman, ki ga je pod naslovom Kratka pomlad napisal na Rudi pri Velikovcu rojeni Jozhe Strutz.

Zdaj se mu je pridruzhila v skupni izdaji vseh slovenskih Mohorjevih druzhb, celjske, celovshke in gorishke, she kriminalka drugega koroshkega slovenskega avtorja Martina Kuchlinga z naslovom Umor v zaspanem mestu. Ta se zaradi posebne politichne tematike lochi od Strutzovega romana, v katerem skusha celovshki shportni novinar Franc Petek skupaj z nekonvencionalnim policijskim inshpektorjem Viktorjem Mangartom razreshiti nenavadni umor tajnice celovshkega mednarodnega podjetja Targus, pri chemer razkrije zakrite razsezhnosti kriminalnega delovanja dolochenih gospodarskih podjetij v chasu globalnega kapitalizma.

Kuchlingov Umor v zaspanem mestu pa posega drugam, v zamotane koroshke slovensko-nemshke narodnostne konflikte pa tudi v tamkajshnje interne slovenske razmike, katerim je avtor pridal she najvechjo sodobno slovensko travmo – poboj domobrancev po koncu druge svetovne vojne.

 Leta 1970 v Celovcu rojeni Kuchling, tudi avtor pesnishke zbirke Okamenela sled, nas v tem svojem novem delu zhe drugich popelje v »celovshko zaspano mesto«. Prvich je to storil leta 2000 v knjizhnem prvencu Iskanje Natashe, kjer glavni junak, ki ga je zapustila prijateljica, brez cilja blodi po celovshkih mestnih ulicah. Zhe za ta prvi Kuchlingov kratki roman o ljubezenski odtujitvi je znachilna napeta zgodba z nekaterimi znachilnimi elementi, ki jih poznamo iz kriminalnih filmov in romanov. Glavni junak na primer ukrade v knjigarni knjigo Franza Kafke in prestrasheno pobegne, v gostilni popiva s pijanim klosharjem, na cesti ga obrcajo agresivni huligani, potem ponovno tava po celovshkih nochnih ulicah in zalezuje mlado zhensko, s kamnom razbije izlozhbeno shipo ter konchno spet pristane v gostilni, kjer mu bogata dama placha pijacho in ga povabi s seboj na dom.

Tokrat, v Umoru v zaspanem mestu, blodi po Celovcu tamkajshnji komisar Bregar, po rodu Slovenec, ki so ga njegovi nemshko razpolozheni kolegi primerno »podomachili« v Bergerja. Tej shovinistichni krivici se sicer skusha vedno znova upreti, vendar se je, kot veliko shtevilo koroshkih Slovencev, pravzaprav zhe resignirano vdal v usodo.

Ta zanimivi motiv slovenske izpostavljenosti v Slovencem vedno znova nenaklonjenem koroshkem okolju se kot rdecha nit vleche skozi vse odseke novega Kuchlingovega dela, ki skusha slediti klasichni shemi kriminalnega romana z zanj znachilno strukturo razvozlavanja zlochina z opisom suma in osumljencev ter s konchnim razkritjem storilca.

Umor vodje manjshinskega urada pri dezhelni vladi v Celovcu Igorja Tropine, ki ga je neznani storilec na cesti pobil z odzhaganim kosom zhelezne ograje z vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju, usmeri pozornost komisarja Bregarja najprej k nemshkim nacionalistichnim krogom, vendar se ta domneva izkazhe za nepravilno. Tokrat je namrech resnichni storilec slovenska polpreteklost z nerazchishchenim konfliktom med domobranci in partizani v drugi svetovni vojni. Po shtevilnih zapletih in velikokrat hudomushno opisanih spodrsljajih celovshki policisti s pomochjo ljubljanskih kolegov vendarle zasachijo dejanskega storilca iz vrst mlajshe generacije, ki je za kazen za prestale grozote iz slovenske polpreteklosti ubil Tropino, ki je sin she zhivechega koroshkega partizana, da bi z umorom nedolzhnega prizadel ostarelega udelezhenca povojnih zlochinov, pri katerih je bilo ubitih tudi mnogo nedolzhnih zhrtev.

Kuchling vplete v dogajanje pestro shtevilo najrazlichnejshih oseb, policistov, igralk, profesorjev, kulturnih organizatorjev, zmernih demokratichnih Avstrijcev ter nemshkih koroshkih nacionalistov, ki jim doda she vech koroshkih in matichnih Slovencev, ki tvorijo jedro dogajanja. Nekatere like zarishe dovolj spretno, cheprav se ne zna izogniti raznim stereotipom in klishejem. K svojim junakom vedno znova pristopi s humorjem. Njegov slovenski celovshki komisar Bregar rad uporabi nekonvencionalne prijeme, marsikdaj pa mu tudi spodrsne in se mu kaj izmuzne iz rok, vendar se konchno, kot je lepo in prav, vse primerno razplete.

Avtor ne shtedi s kritiko na rachun velikokrat nebogljene koroshke stvarnosti. Zhe takoj na zachetku z dobro mero ironije opishe glavne znachilnosti kraja dogajanja: »Tako zaspanega mesta, kot je Celovec, ne najdesh zlahka. Pa lahko obhodish pol sveta in prejadrash morja she in she, nazadnje bosh spoznal, da je to pristna resnica!« Rad oshvrkne omejeni provincialni nemshki koroshki shovinizem, vendar kritizira tudi slovensko zamejenost in neenotnost. Ena zanimivih figur v romanu je slovenski upokojenec »debeli Ferdi«, ki ga Bregar skusha na smeshen nachin vkljuchiti v raziskovanje zlochina. Toda Ferdi je tudi nekakshen filozof in druzhbeni kritik, ki pove svoje mnenje o stanju danashnjega koroshkega slovenstva: «Slovenci tostran Karavank smo pa she posebni norci, le poglej si zgago okrog radia ali pa skupnega chasopisa. Vse bo shlo k hudichu! ... Chisto smo se razshli.«. To zveni zelo zhalostno, toda, kot mu v odgovor zatrdi Bregar, tu »ne pomaga nobena nostalgija. Kar je, je.«

Kuchlingov jezik je gladko tekoch, preprost, nekoliko koroshko obarvan. Avtor zna pripovedovati z obchutkom za detajle, vendar ponekod motijo nekoliko grobo oblikovani opisi dogodkov in razpolozhenj. Kljub temu njegov kriminalni roman na enostaven nachin pove veliko o mentalnem stanju nashega chasa in njegovih junakov.

Zdi se, da ima koroshki kriminalni roman ta trenutek konjunkturo prav zaradi slovenskih piscev. Jozhe Strutz pravkar dokonchuje svoj drugi kriminalni roman Ob bazenu, ki se dogaja tudi v slovenskih Radencih, Kuchlingovemu Umoru v zaspanem mestu pa se je nedavno pridruzhil v izdaji celovshke Mohorjeve druzhbe she prvi nemshko napisani roman koroshkega Slovenca Ferdinanda Skuka Chefinspektor Meissner und der Kranmörder (Glavni inshpektor Meissner in morilec z zherjava).