Revija SRP 97/98

Adam Shuligoj

 

IMPRESIJA

 

IMPRESIJA

 

Nad mano rdech,

razpraskan Dan;

z grozo shelestech

z vetrom obklesan ...

 

Med vinogradi in vrti,

pometénimi s strani,

vrabci, v nich zastrti,

chakajo vesti ...

 

da prihaja Burja,

ki je nich ne ustavi ...

Favna iz velurja

trepeta v daljavi.

 

 

 

TOVARNA

 

Tovarna.

Gola in sama.

S tornadi v pochenih steklih

z vejami fige v oknih

in kroshnjo,

ki je pognala

pod strop.

 

Razzhrta rebra

pozharnih lestev

ji molijo s strani

in rjava, mrzla rja

ji vztrajno kaplja

izpod brade

chasa.

 

Votlo zidovje

se vdaja,

gornje nadstropje

se vdira

in ograja razpada ...

Ne, nichesar vech ni;

razen prikazni propada,

ki pleni ljudi ...

 

 

 

ZADNJA VRATA

 

Iti z dletom skozi chelo

preluknjati lobanjsko dno

ochistiti panoptichne kanale

umiti jih s svetlobo

oprati jih

s krvjo

 

in tavati po kanjonih rdeche

chutiti hladen veter

shiriti ozhine v telo

in kapljati skozi barve,

mrtvohladne,

za oko ...

 

in padati v neskonchno tezho

v neizprosno zemljo,

ki iztisne utrip ljudi ...

in uiti!

Uiti skozi zadnja vrata – ven!

iz primezha stvari.

 

 

 

KDO?

 

Kdo lovi

v tej nochi brez lune?

V tej nochi

brez sape

in apna svetlobe?

 

Kdo rezhe

chrne steze

z ledenimi bodali

in globokimi kopiti

strashnih ochi?

 

Kdo

v tej nochi brez lune?

V tej nochi brez lune,

ko sence chrnijo!

ko zvezde mrlijo!

in noch krvavi ...