Revija SRP 95/96

Lev Detela

Neprevedene knjige

 

LITERATURA MADE IN SWEDEN

 

Torbjörn Flygt: Made in Sweden

Naslov shvedskega izvirnika: Underdog, zalozhba NORSTEDTS, Stockholm 2001. Roman; v nemshchino prevedel Paul Berf; BLT (zalozhba Lübbe), Bergisch Gladbach 2004;  430 strani.

 

Underdog, kot je naslov shvedskega izvirnika, oziroma Made in Sweden v nemshkem prevodu Paula Berfa, je tretji roman leta 1964 rojenega shvedskega pisatelja Torbjörna Flygta. Zanj je prejel najvishje shvedsko literarno priznanje, »Avgustovsko nagrado«. Delo mlajshega pisatelja iz Malmöja je naletelo na odlichen odmev na kulturnih straneh shvedskega tiska in pri bralcih.

To pravzaprav ne presenecha, saj Flygt v tem razvejanem romanu posega v samo jedro shvedskega politichnega in druzhbenega zhivljenja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejshnjega stoletja. Na zhivahen nachin se zna priblizhati tako imenovanemu »malemu chloveku« v chasu evforichnega socialnodemokratskega vzpona v obdobju ministrskega predsednika Olofa Palmeja, kar mochno spominja tudi na tedanje dogajanje v Avstriji, saj je takratni voditelj avstrijskih socialistov in zvezni kancler Bruno Kreisky prevzel marsikatero druzhbeno reformo in politichno potezo od shvedskega modela.

Vendar Flygtov spretni analitichni opis tedanjega druzhbenega dogajanja zagotovo ni glavni vzrok za pisateljev uspeh. Pomembnejshe je dejstvo, da se je znal predstavitvi shvedske stvarnosti priblizhati s pomochjo svojih literarnih junakov. Predstavil jih je sredi shirshega dogajanja, to pa je poglobil z odzivi svojih junakov na velike in male dogodke. Na primeru druzhine Kraft, namrech obeh otrok Johana in Monike ter njune lochene matere, delavke in samorednice, je posegel globoko v psiho svojih rojakov. Zhivahno, z ljubeznivim humorjem, je razkril njihove upe in zhelje, strahove, prichakovanja. S tem je zunanje dogajanje poglobil in uokviril z emocionalno dimenzijo razlichnih posameznikov ter na ta nachin razkril chustvene plasti shvedskega chloveka, ki velja marsikje v tujini za nepristopnega in hladnega.

Made in Sweden je pravzaprav razvojni kronoloshki roman, opis odrashchanja malega Johana od prvih osnovnosholskih let do vishjesholskega shtudija. Glavni nosilec dogajanja Johan je v marsichem avtorjev drugi jaz. Na njegovem primeru je Flygt opisal svoje lastno otroshtvo v Malmöju, zato roman uchinkuje avtentichno in premochrtno. Pisatelj posega globoko v dechkovo psiho, bralca soocha z njegovimi tezhavami pri postopnem odrashchanju in z vzgojnimi tezhavami njegove matere, ki pa kljub obremenitvi s sluzhbo vztrajno in pozhrtvovalno skrbi za druzhino.

V dolgih stavchnih periodah (posamezen stavek s podredji vedno znova presezhe eno stran knjige) avtor prikazhe tudi shvedsko sholsko politiko in druga uradna prizadevanja. Z zadrzhanim humorjem na primer predstavi staromodnega Johanovega uchitelja Palina: »O njegovi strogosti so krozhile govorice, ki so jih razshirili rodovi prejshnjih uchencev, ukrocheni z njegovo neomajno vero v povezavo med urjenjem discipline, ubogljivimi uchenci in dobrimi ocenami, govorice, ki so narasle v grozljivo zgodbo o uchiteljevi strahovladi in dneve dolgem kazenskem sedenju v sholi po pouku ...«

Kljub temu se stari uchitelj, ki v resnici ni nechloveshko strog, izkazhe za boljshega pedagoga kot njegovi mlajshi »liberalni« kolegi, pri katerih se pouk prevesi v chudne kaotichne nejasnosti.

Johan in njegova sestra Monika postopoma odrashchata in se vrashchata v shvedsko druzhbo. Cheprav sta si v zgodnjem otroshtvu stalno v laseh, se z leti ujameta skozi zhivljenjske pretrese v vzajemni uvidevnosti. Navezanost obeh otrok na mater, ki dela v tovarni nogavic in se pozno popoldne utrujena vracha domov, a se pozneje izshola za delo v uradu, je istochasno shifra za zhensko moch in neodvisnost ter znamenje trdnosti in sreche v druzhini brez ocheta, cheprav se ta nenadoma pojavi kot iz nicha, pa spet hitro izgine.

Prve ljubezni, shport v senci znamenitega nogometnega kluba Malmö FF, ki, kot kazhe, zmaga vedno in povsod, dolge poletne pochitnice ob obali Vzhodnega morja, bozhichni in novoletni prazniki pri dedku in babici na dezheli in obiski do skrajnosti omejenih in dolgochasnih sorodnikov polzijo v romanu kot pisana slikanica zhivljenja skozi stalne menjave letnih chasov, ki zhe nakazujejo odlochilne spremembe, povezane s koncem mladosti.