Ivo Antich
POPARE
(Posthistorichne parabole)
IZ KRIZE V KRIZO
(1989-2009)
Da bi utekli
krizi socializma,
so se ga odrekli,
se preoblekli
in se zatekli
v krizo kapitalizma.
Kaj prek »padle meje«
dvajset let pozneje
kazhe prizma
tranzicizma?
Zdi se, da je napredek
v pajchevino zapredek:
zgodovinski osebek
iz leve v desno krizo
prenasha prazno mizo
kot mushji iztrebek.
TROMPLEJ
(trompe-l'oeil)
Vse dragoceno znanje,
ki krasi ekonomiste
(med njimi tudi tiste
z najbolj nobel liste)
in zahteva mastno plachevanje,
ni predvidelo ciste,
psihofinanchnega balona,
iz mishke zraslega slona..
Vse menedzhersko znanje
(puhle kabinetne marnje?)
ne ve odgovora na osnovno
in zmeraj ponovno
aktualno vprashanje:
kako naj v prazni omari
dobichek se ustvari
na goli optichni prevari?
LJUBLJANSKA VRATA
(vrata /b/rata?)
Od vsega velikanskega
pra-vseslovanskega
evrazijskega doma
med Trstom in Dunájem
(tistim pri Vladivostoku!),
med italskim Shkornjem
in kitajskim Zmajem,
ob skrajnozahodnem loku,
pri podgrajskem trgu Gornjem,
na severnem Balkanu –
preostane Shentflorjanu
le v gluhi lozi koma,
ta geohistorichna zagata
(v prerokbi svetovni spopad
kot Matjazhev zakopan zaklad?)
z imenom: Ljubljanska vrata.
ILIRSKE PROVINCE
(Les provinces Illyriennes: 1809-2009)
Napredovanje
skoz (n)evrosanje
je sprashevanje
le za vprashanje:
kje je vse to zdaj,
ko evropski raj
jugovzhodni kraj
spenja v enachaj?
Danes in sedaj,
dvesto let nazaj
ali tukaj-zdaj
je odvech vprashaj:
vedno namrech gre
za iste mlince,
za nenehno te
lirske province.
O. ZH.
(1949-2009)
Ko se je pesnik,
besed umetnik
in literarni Kralj,
pogumno
ozhenil,
je peresnik
in ljubosumno
muzo
Empuzo
v predal
zaklenil –
ter se umno
sidrishcha,
ognjishcha,
doma vozlishcha
oklenil.