Revija SRP 95/96

Ivo Antich

 

POPARE

 

(Posthistorichne parabole)

 

 

 

IZ KRIZE V KRIZO

(1989-2009)

 

Da bi utekli

krizi socializma,

so se ga odrekli,

se preoblekli

in se zatekli

v krizo kapitalizma.

 

Kaj prek »padle meje«

dvajset let pozneje

kazhe prizma

tranzicizma?

 

Zdi se, da je napredek

v pajchevino zapredek:

zgodovinski osebek

iz leve v desno krizo

prenasha prazno mizo

kot mushji iztrebek.

 

 

 

 

TROMPLEJ

(trompe-l'oeil)

 

Vse dragoceno znanje,

ki krasi ekonomiste

(med njimi tudi tiste

z najbolj nobel liste)

in zahteva mastno plachevanje,

ni predvidelo ciste,

psihofinanchnega balona,

iz mishke zraslega slona..

 

Vse menedzhersko znanje

(puhle kabinetne marnje?)

ne ve odgovora na osnovno

in zmeraj ponovno

aktualno vprashanje:

kako naj v prazni omari

dobichek se ustvari

na goli optichni prevari?

 

 

 

 

LJUBLJANSKA VRATA

(vrata /b/rata?)

 

Od vsega velikanskega

pra-vseslovanskega

evrazijskega doma

med Trstom in Dunájem

(tistim pri Vladivostoku!),

med italskim Shkornjem

in kitajskim Zmajem,

ob skrajnozahodnem loku,

pri podgrajskem trgu Gornjem,

na severnem Balkanu –

preostane Shentflorjanu

le v gluhi lozi koma,

ta geohistorichna zagata

(v prerokbi svetovni spopad

kot Matjazhev zakopan zaklad?)

z imenom: Ljubljanska vrata.

 

 

 

 

ILIRSKE PROVINCE

(Les provinces Illyriennes: 1809-2009)

 

Napredovanje

skoz (n)evrosanje

je sprashevanje

le za vprashanje:

 

kje je vse to zdaj,

ko evropski raj

jugovzhodni kraj

spenja v enachaj?

 

Danes in sedaj,

dvesto let nazaj

ali tukaj-zdaj

je odvech vprashaj:

 

vedno namrech gre

za iste mlince,

za nenehno te

lirske province.

 

 

 

 

O. ZH.

(1949-2009)

 

Ko se je pesnik,

besed umetnik

in literarni Kralj,

pogumno

ozhenil,

 

je peresnik

in ljubosumno

muzo

Empuzo

v predal

zaklenil –

 

ter se umno

sidrishcha,

ognjishcha,

doma vozlishcha

oklenil.