Revija SRP 95/96

Ivo Antich

 

AKIM, PAVLIHA – ZACHETKI SLOVENSKEGA STRIPA

 

Da je (bil) strip na sploshno manjvredna, obstranska zvrst umetnosti, kazhejo tudi nekatere negotovosti iz njegove zgodovine; to she posebno velja za slovenski strip. Cheprav je bilo zadnja leta narejeno zhe marsikaj (prim. zlasti knjigo Iztoka Sitarja Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007, izd. 2007), tako da je »zgodba« slovenskega stripa vsaj v glavnih potezah solidno zarisana, so pri dodatnih poskusih osvetljevanja she vedno mozhna kakshna razmeroma presenetljiva odkritja. Eno takih belezhi prichujochi zapis.

Po predvojnem Bambichu in medvojnem Dobrili se je slovenski »pravi strip« (z dialoshkimi oblachki ali vsaj z besedilom znotraj risb) z dlje kontinuiranimi zgodbami resda zachel leta 1952 v legendarnem tedniku PPP, kjer sta v prvi shtevilki 11. 7. 1952 zachela izhajati stripa Prigode D. Balfourja Aca Mavca in Zvitorepec Mikija Mustra, a zdaj je treba pionirske »stripske zasluge« nekoliko razshiriti she na nich manj legendarni humoristichno-satirichni list Pavliha. Pozornost, ki jo je stripu posvechal Pavliha v svojih prvih letnikih po drugi svetovni vojni (zach. v Koch. Rogu; izhajal 1944-1992 / 1999; na Dunaju 1870 in v Ljubljani-Trstu 1892-1894), chetudi skromna, ni zanemarljiva, zlasti glede na tedanji realsocialistichni druzhbeni kontekst, kjer je bil strip sinonim sumljivega »amerishkega importa«; berilo z (rokopisnim) besedilom v oblachkih je bilo zhe samo po sebi – kot »goli fenomen« – za nekatere (»budne« in »zavedne«) chista provokacija slabega okusa in primitivizma (strip je zhe kot beseda imel »izzivalno tezho«; »b/lazhji nadomestek« je bila slikanica s tiskanim besedilom pod risbami).

Zahvala za nov pogled na vlogo Pavlihe v pionirskem chasu slovenskega stripa velja dr. Damirju Globochniku, umetnostnemu zgodovinarju, najboljshemu poznavalcu slovenskega risanega humorja in satire, ki je sredi oktobra 2009 pisca prichujochih vrstic opozoril na strip v tem listu v prvi shtevilki letnika 1947. Na celotni zadnji strani te shtevilke je objavljen pravi strip (z oblachki) v shestih pasicah s po shtirimi slichicami pod naslovom Pustolovshchine Harrya Dolarja in Winstona Shterlinga v letu 1946, brez navedbe avtorja, le na koncu predzadnje pasice je podpis AKIM. Tako se je podpisoval Maks Toboljevich, eden od trojice (druga dva F. Urshich in M. Amalietti) glavnih karikaturistov teh prvih letnikov »socialistichnega« Pavlihe. Layout je v celoti soliden: ilustratorski karikaturistichni stil s tedaj modnim rastrom, tako da je opazna podobnost z otvoritvenim Mustrovim tablojem v PPP pet let pozneje. V vsebinskem pogledu gre za tipizirano protikapitalimperialistichno-protiangloamerishko satiro z razvidno osebno ostjo (Harry Truman, Winston Churchill – poznejsha Mustrova nedolzhno pravljichna »nadomestna varianta« junashkega para sta lisjak Zvitorepec in volk Lakotnik).

Zadevni strip se v tej udarni obliki ni obdrzhal, marvech se je kot manj opazno dozirana enopasichna »nadaljevanja« she nekajkrat pojavil v nadaljnjih shtevilkah letnika 1947, ki ga je urejal Frane Milchinski Jezhek in ki se je konchal julija (»tezhave politichne narave«?). Obichajnih in tudi stripskih karikatur (vech risb z oblachki) s podpisom AKIM je obilo tako v shtevilkah pred tem stripom kot tudi ob njem in po njem. Tako je Pavliha s Toboljevichem po svoje pripravljal teren PPP-ju in Mustru. S tem je tudi Toboljevichev (Ljubljana, 1922) ustvarjalni profil pridobil doslej pozabljeno, markantno potezo (strip z oblachki je namrech opustil; v Reviji SRP 49-50 / 2002 ga je Ciril Gale predstavil le kot karikaturista in avtorja stripskih slikanic; v Sitarjevi Zgodovini ni omenjen).