Revija SRP 93/94

Ciril Gale

 

MED GRAFIKO IN PRAVOM

 

Eden od avtorjev vidnejshega prispevka k slovenskemu stripu v drugi polovici prejshnjega stoletja je tudi nekdanji karikaturist Jernej Rovshek. Rojen je bil 16. 2. 1951 v Ljubljani, kjer je konchal osnovno in srednje sholanje (Shola za oblikovanje – grafichna smer) in diplomiral na pravni fakulteti. Po shtudiju se je zaposlil v tedanji republishki skupshchini, zadnja leta pa je znan kot namestnik slovenskega ombudsmana. Z risanjem karikatur se je zachel resneje ukvarjati kot shtudent; ochitno je v njem she iz srednje likovne shole tlela potreba po grafichnem izrazu. Objavljal je karikature v shtevilnih chasopisih (Mladina, Tribuna, TT, Stop, Pavliha, Ljubljanski dnevnik, Dolenjski list); na fakulteti je ustanovil in urejal shtudentsko glasilo, ki ga je polnil s svojimi karikaturami. Postopoma je risanje od obichajnih karikatur razshiril she v obliko stripa. Kot je povedal v pogovoru s piscem teh vrstic, ga je zelo privlachila tudi ilustracija knjig za otroke, razmishljal pa je celo o risanem filmu, toda kmalu je izkusil, da so na Slovenskem razmere tako za karikaturo kot zlasti za strip in risani film skrajno nespodbudne, zato je svojo likovno dejavnost v glavnem opustil. V zachetku 80-ih let pa se mu je ponudila prilozhnost za »come back«; tednik Teleks je imel stran, namenjeno stripu, kjer so v shtirih pasicah izhajali takrat znani »gag-stripi« tujih avtorjev (Brant Parker, Johnny Hart, Charles Schulz, Milorad Dobrich). 22. 8. 1980 se je v tej ugledni druzhbi na vrhu strani pojavila prva pasica Rovshkovega stripa sorodnega tipa karikaturistichnih domislic (praviloma v treh slikah) Mostishcharji, ki so redno izhajali do 11. 11. 1982, nato pa po prekinitvi spet od 14. 4. 1983 (tokrat v spremenjeni obliki – shtiri slike v dveh pasicah) do novembra istega leta, ko je bila ukinjena stripska stran. Mostishcharji so satira na tedaj aktualne razmere v slovenskem socializmu skozi optiko humornih asociacij na prebivalce ljubljanskega barja v »kameni dobi«. S svojim daljshim kontinuiranim izhajanjem, z izoblikovanim stilom risbe in besedilne poante pomenijo soliden dosezhek domachega stripa.