Revija SRP 91/92

Lev Detela

 

TRZHASHKI KNJIZHNI PRVENEC JASNE JURECHICH 

 

 

Jasna Jurechich, Prerokuj mi she enkrat,

Mladika, Trst 2008

 

Prerokuj mi she enkrat je naslov knjizhnega prvenca Jasne Jurechich, o katerem zalozhnica, trzhashka zalozhba Mladika, v reklamnem priporochilu trdi, da je »roman, ki bi ga morala prebrati vsaka zhenska in vsak moshki«. Pisateljica, po materi Dalmatinka in po ochetu Slovenka, rojena v Zagrebu, se je sholala v Ljubljani, potem pa je dolga leta zhivela v Salezhu, tako da so jo Primorci sprejeli za svojo. Morda je tudi zato protagonistko zadevnega proznega teksta, Slovenko v premozhnem ambientu njujorshkega velemesta, zaznamovala s primorskimi koreninami.

Pripovedni tekst Jasne Jurechich je razdeljen na dva dela, kar je v knjigi poudarjeno tudi z razlichnim tipom chrk. Prvi del, v katerem avtorica opishe nekatere podrobnosti iz zhivljenja svoje njujorshke junakinje, je nekoliko konkretnejshi, cheprav je zhe od vsega zachetka pochasna, enakomerno tekocha pripoved pretkana s shtevilnimi meditativnimi podtoni in spominskimi obelezhji. V skopih potezah je sicer predstavljen zakon dokaj krhke, obchutljive slovenske zhenske z Italijanom Alfredom v sredishchu Amerike, toda v ospredju avtorichinega zanimanja ni podrobnejsha analiza te na videz dokaj urejene, konvencionalne zakonske zveze, temvech premiki v notranjosti zhenske psihe s subtilnimi obchutki in uresnichenimi in neuresnichenimi hrepenenji in prichakovanji. V spominih se Slovenka iz New Yorka namrech zateka v svoja nekdanja leta v Sloveniji. Njeno zhivljenje v nebotichnishki stolpnici sredi amerishkega velemesta sicer poteka, kot se zdi, v ustaljenem ritmu in v urejenem ritualu, v katerem ji njen mozh prinasha z dvigalom poshto v stanovanje v shtirinajstem nadstropju iz nabiralnika v vhodnem atriju velikega poslopja. Njegova zhena namrech nestrpno chaka na pisma svoje najljubshe mladostne prijateljice, ki zhivi v Sloveniji s svojim otrokom. Toda v njej je tudi skrita bolechina, travma oziroma deficit, ker ne more sama dobiti otroka. Zgodba se tako polagoma prevesi v drugi del, ki obsega kar dve tretjini knjige. V njem so objavljena pisma protagonistkine prijateljice, ki so v New Yorku nenadoma umanjkala.

Ta pisma so pravzaprav obshirne, vchasih kar dolgovezne meditacije, tako da bi jim prej prisodili, da so dnevnishki zapiski ali miselne belezhke. Vsekakor bi pripovedni tekst Jasne Jurechich tezhko uvrstili po formi k standardnemu pisemskemu pa tudi dnevnishkem romanu, kot ga poznamo iz literarne zgodovine. V osnovi gre za bolj ali manj dobro literarizirana obichajna razmishljanja, kot obidejo marsikoga od nas vsak dan, she posebej pa v samoti. Zdi pa se, da je avtorichino nadvse obshirno razglabljanje v marsikaterem odseku drugega dela knjige vse prevech dolgovezno in sploshno, da bi zares pritegnilo bralca.

Res je sicer, da iz teh dodanih obshirnih, ampak v resnici dokaj fiktivnih pisem, odseva notranja podoba ranljive zhenske psihe, ki jo poleg vsakodnevnega boja za obstoj muchijo shtevilne podzavestne bojazni. Poleg konkretnega mojstrenja zhivljenja z odrashchajocho hcherko, ki je polno udarcev in tezhav, saj jo je partner zapustil in zhivi kot samohranilka, se v njen vsakdan usodno zarezhe neozdravljiva bolezen. Vsekakor zna avtorica tematiko o onkoloshki bolnici spretno preliti na papir in nevsiljivo postaviti v zgodbo, ki se kljub tragichnemu koncu nekega zhivljenja vseeno optimistichno oziroma humano koncha. Zakonca v New Yorku sta hcherko mrtve prijateljice sprejela za svojo. Otrok bo zhivel pri njima.

Nekaj spominskih utrinkov, pretkanih z narechnimi primorskimi izrazi, opis stare zelishcharke Rozi in kratki zarisi vashkega domachega ambienta so tisti prebliski, ki pozhivijo pisateljichino vech ali manj linearno potekajoche in vchasih po ustaljenih klishejih prevech posneto pripovedovanje. Razpon med New Yorkom in domacho slovensko stvarnostjo, ki se zrcali v stiku dveh zhenskih dush kot monolog druge z drugo v tujem svetu, je psiholoshko in fabulativno zanimiv, cheprav v tej knjigi morda premalo literarno dodelan. Vsekakor je literarni prvenec Jasne Jurechich Prerokuj mi she enkrat subtilen odsev zhenskih usod v danashnjem svetu, ki pa so istochasno tudi nasha moshka in zhenska skupna bivanjska usoda.