Revija SRP 91/92

Damir Globochnik

 

SATIRICHNI LIST MUHE (1926–1927)

 

»List za humor in satiro« Muhe je zachel izhajati 1. septembra 1926 v Ljubl­jani. Njegov izdajatelj in odgovorni urednik je bil Ivan Kavchich. S sht. 6 se je urednishtvo preselilo v Celje. Tu je delovala Zvezna tiskarna, ki je tiskala list. Izdajatelj in odgovorni urednik Muh je postal Polde Vishnar, ki sta ga v sht.7 iz leta 1927 nadomestila odgovorni urednik Anton Jandl in izdajatelj France Gorichan (od sht. 9/10 iz 1927 je bil Gorichan tudi odgovorni urednik). Poleg celjskega sedezha so imele Muhe podruzhnici v Ljubljani (Cerkvena ul. 21) in Mariboru (Kejzharjeva ul. 7). Prvo leto je satirichni list izhajal kot polmesechnik (7 shtevilk), leta 1927 pa trikrat na mesec (11 shtevilk, dve sta dvojni). Zadnja shtevilka je izshla 24. aprila 1927.

 

Humoristichno-satirichni list je obsegal osem strani. Naslovno zaglavje je sprva krasilo ime lista, ki je izpisano z drobnimi muhami. V sht. 5 je list dobil novo naslovno vinjeto, na kateri so bili predstavljeni: danska komika Pat in Patachon (veljala sta za najbolj popularen evropski igralski par v obdobju nemega filma), Srb, slikar, dekle, fant, klovn, dojenchek, opice, papiga in muhe. Avtor vinjete se je podpisal z zachetnicama »V. G.«. Posamezne shtevilke lista so bile tiskane v razlichnih barvah oziroma dvobarvnem tisku.

Urednishtvo je k sodelovanju povabilo humoriste in karikaturiste: »Chim vech sotrudnikov bomo imeli, tem boljshi bo nash list. Sprejemamo vse, kar spada v humor in satiro. Rokopisi in risbe naj se poshljejo na urednishtvo “Muhe”, Ljubljana I. poshtni predal.« »Objavljeni prispevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vrachajo.« Narochnike naj bi privabilo brezplachno razposhiljanje prve shtevilke. »Prvo shtevilko nashega lista smo poslali nekaterim nam znanim lokalom na ogled, ker je tak list, kakor je nash, neobhodno potreben v prvi vrsti javnim lokalom. Narochnina za prve shtiri shtevilke znasha le 7,50 Din in se naj nam poshlje po prilozheni polozhnici. Ako bi kdo list le odklonil, potem prosimo, da ga v teku treh dni po prejemu zopet vrne, ker ga bomo sicer smatrali za narochnika. Isto velja tudi za druge oglednike« (sht. 1). Urednishtvo je razpisalo tudi nagrade za tiste, ki bi pridobili nove narochnike ali oglase.

 

Domena lista, s katerim je sodelovalo vech risarjev, sta bili politichna satira in karikatura. Na karikaturi v sht. 1 se strankarski veljaki dr. Anton Koroshec (Slovenska ljudska stranka), Ivan Pucelj (Samostojna kmetijska stranka), dr. Gregor Zherjav (Samostojna demokratska stranka), Nikola Pashich (velikosrbska Narodna radikalna stranka), Stjepan Radich (Hrvashka republikanska seljachka stranka) in drugi protagonisti tedanjega politichnega prizorishcha gnetejo okrog »Nashe politichne kobile«. – »Njena hrana je v glavnem korupcija, kar pa ji ochividno ne prija posebno, ker vedno bolj kazhe rebra. No vchasih pa vseeno koga brcne, da jo prav poshteno skupi. Na zunaj je miroljubna, vendar ima tudi svoje muhe.« Avtor karikature se je podpisal kot »Shtjer Zg.« (najbrzh Shtefan Jerko-Chichek).

Njegovo delo je tudi karikatura »“Jutro” in “Slovenec” v polemiki« v sht. 2 s personifikacijami obeh chasnikov med pretepom. Na karikaturi »Radich pred vstopom v vlado« v sht. 3 je Shtjer. narisal Radicha, ki trka na vladna vrata: »Odprite! – Odprite! – Ni me volja biti zunaj. Che ne pojde z lepa, porabim pa silo. Notri moram na vsak nachin.« Roka osebe na pravi strani vrat mu kazhe figo, izza plota opazujejo Koroshec, Pashich in predsednik vlade Nikola Uzunovich.

Avtor karikature »Projekt spomenika, ki ga misli postaviti Zdruzheni Republiki Slovenska Kmechka in Hrvatska Seljachka svojima voditeljema ob tisochletnici ustanovljenja Srbske Obznane« v sht. 6 se je podpisal »Zera«. Kvalitetna karikatura prikazuje spomenik z objetima Ivanom Pucljem (1926 je bil minister za kmetijstvo) in Stjepanom Radichem. Okrog obeh se ovija kacha (vidovdanska ustava), ki je pravkar ugriznila Radicha za mecha. Spomenik krasi dvoglavi orel z napisom »RR« (vlada radikalcev in Radicha).

Delo istega avtorja je tudi karikatura »Zhe osmo leto ista pesem« iz naslednje shtevilke. Otroci Slovenec, Hrvat in Srb so se zbrali ob bozhichnem drevescu, pod katerim so sicer darila, vendar mama Vladica narocha: »pojesti nikar, che ne bo gorje; / spravit' se mora za druga leta, / ker slab se kredit nam zhe zopet obeta« Motiv, ki ga srechamo tudi na karikaturi v Ilustriranem Slovencu (1925, sht. 53), se je uveljavil v 19. stoletju.

Na karikaturi »Naglica ni dobra« v sht. 5 Italijan trka na vrata Drzhave SHS, v rokah ima Nettunske konvencije iz 1925 (dopolnjevale so Rapallsko pogodbo, ratificirane so bile 1928): »Brzo podpishite, nash narod potrebuje … e … posla in … e … kruha!« Opazuje ga Dalmatinec: »Lej ga lej, kako se mu mudi! Kaj che bi nam te konvencije ne konvenirale!«

Na zadnji strani sht. 7 je bila objavljena karikatura »Ricinu­solini«, pod katero se je podpisal risar »ASh.«: italijanskega ducheja Mussolini­ja z imperatorskim vencem na glavi obdajata gorjachi in opletajoch napis »Olio de Ricci«.

 

Na karikaturi »Pred volitvami« v sht. 2 iz 1927 (avtor »ASh.«) Radich, Zherjav in drugi politichni prvaki ponujajo ovcam (volivcem) sol: »Kadar se ovco lovi, se ji soli moli.« O domnevni politichni nevtralnosti lista pricha karikatura avtorja »ASh« »Na dan volitev« v sht. 3 iz 1927 in njen komentar. »“Kirga bush volu Janez?” Janez: »Kdur bo dav vech gulazha, tistga bom volu sej storu za ljudstvo tku ne bo nbeden nch.«

Za isto shtevilko je »Zera« prispeval risbo kralja Matjazha, ki sprashuje dvornega norchka: »Bogve, kako je v moji mali drzhavici, v Jugoslaviji.« Dvorni norec: »Izvrstno, Velichanstvo. Za vzgled so vzeli nas: Che se sluchajno ne kregajo – spijo. Funkcijo, ki jo imam jaz na Vashem dvoru, opravlja tam neki mozh z imenom Stipica« (t. j. Stjepan Radich).

Za sht. 4. iz 1927 je risar »ASh« narisal »Nazaj “forikanje” zelene armade« s Pucljem kot Martinom Krpanom, ki na kobilici tovori »obljube« in »gnojnico«, in topnicharjem Radichem, slednji namesto smodnika in topovskih krogel strelja »lazhi«. Samogovor Stipice Radicha: »R. R. korita so zhe tako velika, da v njih s celo mojo stranko utonem ...« Karikatura je nastala z ozirom na podobno zasnovano karikaturo v liberalnem chasniku Jutro (1924, sht. 270 in 1926, sht. 246).

 

List ni pustil pri miru vodilnega politika Slovenske ljudske stranke dr. Antona Koroshca. Osrednji karikaturist Muh, ki se je podpisoval z inicialkama »ASh«, je na karika­turi »Nasha vlada ...« v sht. 5 narisal Koroshca z lajno, ki igra melodijo »Avtonomi­ja tralala«, in s stolchkom »Vlada SHS« v roki, na stolchek je privezanih nekaj manjshih korit. Koroshcu se zloveshche blizhajo krizni oblaki. Koroshec: »Oh zahvaljen bod' Jezus za ta zlati stolchek in koritca, vrlo sem jih zhe bil potreben. Spricho te polomljene lajne prishel bi kmalu prepozno. Ali krize te nesrechne, frdamane krize – te, te, se bojim!« Slovenska ljudska stranka je zastopala avtonomistichno stalishche. Ko je bila v vladi, se je njen odpor zoper centralizem in monarhichno ureditev zmanjshal. Junija 1927 se je SLS z Blejskim paktom odpovedala aktivnemu boju za avtonomijo Slovenije in se zadovoljila z noveliranjem zakona o oblastni samoupravi v ljubljanski in mariborski oblasti. SLS je stopila v vlado, dr. Koroshec je postal minister za notranje zadeve.

Delo istega avtorja je karikatura »Kaj se vse obeta sestradani Sloveniji v najkrajshem chasu«: iz Beograda v skledo Slovenke v narodni noshi letijo klobase, bedrca, dinarji, obljube, nich vech ne bo povodenj, nich vech davkov …

 

Na karikaturi »Chakaj, chakaj, samo chakaj ...« v sht. 6/7 sta narisana personifikacija beograjske Vlade in potrpezhljiv, zdolgochasen slovenski Janez: »Dejali so mi naj potrpim – potrpel sem. – Rekli so mi, naj bom zadovoljen s tem kar imam – zadovoljen sem bil. Dejali so mi naj pochakam. – chakal sem – chakam in chakam, od hudirja vse zaman.«

Na karikaturi »Delo v postu ...« iz sht. 9/10 vabi ministrski predsednik Nikola Uzunovich v skupshchino pusta: »“Pust” pridi k nam v skupshchino kjer traja “pust” celo leto – drugje te itak povsod ven mechejo.«

Za nepogreshljivo personifikacijo na karikaturah od balkanskih vojn dalje velja angel miru s palmovo vejico v rokah, ki ga je »ASh« narisal na karikaturi »Tezhka misija!« v sht. 6/7. Evropski angel miru lebdi nad konicami bajonetov. Na karikaturi »Avanti ...« v sht. 8. je Kitajec iz shanghajskega kantona brcnil Mussolinija. Slednjega, nadvse drobcenega ob visokem angleshkem drzhavniku Chamber­lainu (najbrzh sir Joseph Austen C.), srechamo tudi na karikaturi »Strah Evrope« v zadnji, 11. shtevilki Muh. Chamberlain: »Da ti SHS ni na prste stopila, bi danes chvrsto korakal po balkanskem polotoku.« Mussolini odgovarja: »Moja “kurja ochesa” pa Jugosl. “Bergsteigerji” se res nimata rada, sedaj sem o tem docela preprichan.«