Revija SRP 91/92

Damir Globochnik

 

BARVE TISHINE IN DRAMATICHNOSTI

 

Obsezhni likovni opus akademskega slikarja in likovnega pedagoga Jozheta Meglicha lahko razdelimo v vech tematskih skupin, kot so industrijski pejsazh, krajina in veduta, figuralne kompozicije, erotichna motivika in tihozhitja. Ne glede na motivno pestrost in tudi formalno raznovrstnost, saj se srechujemo z oljnimi in akrilnimi platni, pasteli in grafikami, lahko govorimo o logichnem likovnem razvoju in izpolnitvi slikarskega programa, ki bi ga morda najprimerneje povzeli z besedami: slikati po notranjih hotenjih. »Si ali nisi umetnik.« – tako se glasi napis na vratih stalne zbirke Meglichevih slik na gradu Bogenshperk.

Za razumevanje slikarskega delovanja Jozheta Meglicha je potrebno poiskati povezavo med njegovo poklicno potjo, ki ga je iz rodne gorske vasi Lom pod Storzhichem na Gorenjskem privedla najprej v Trbovlje v industrijskem Zasavju in nato v Shmartno pri Litiji. Kot uchitelj likovne vzgoje od slikanja ni bil neposredno financhno odvisen, kar mu je omogochalo, da se je lahko posvetil nekaterim motivnim sklopom, ki so v slovenskem slikarstvu redki, pogosto celo netipichni (fantazijske figuralne in erotichne kompozicije) ali pa vezani na dolocheno regijo. Med slednje sodi tudi prvi zaokrozheni Meglichev ciklus slikarskih podob zasavskega industrijskega pejsazha (ciklus Tovarne).

 

»Pod cementarno v Trbovljah sem zachel svojo slikarsko pot. Njeni ostri betonski robovi so razparali moja platna in zlomili zeleno idilo moje gorenjske mladosti. Nenadoma sem se zavedal, da imam v rokah simbol, mnogoznachen simbol. Simbol, ki kazhe iz Trbovelj v Ljubljano in na Jesenice, v Essen in New York, v starodavni Babilon, v srednjeveshko grashchino strahov, preko zmagoslavne dobe tehnike v konec chloveshtva. Cementarne, apnenice in separacije na mojih slikah so se prichele pretvarjati v brezimne tovarne A, C, S … Pritegnila me je harmonija med hladnimi linijami in strupenimi barvami, ishchem napetost med diagonalno dinamiko oblik in umirjeno modrino, zanima me kontrast med drobno chloveshko figuro in ogromno gmoto betona. Vchasih pa se mi v ta mrzel svet prikrade tudi zasanjanost pomladnih trav.« (J. Meglich, zlozhenka razstave v Trboveljski galeriji, Delavski dom, Trbovlje, 1975)

Osrednji motivi Meglichevega prvega slikarskega ciklusa so bili cementarna v Trbovljah, betonske stavbe, separacije, apnenice, elektrarne, dimniki in drugi revirski industrijski objekti v ozkih dolinah. Analitichno zasnovane in delno stilizirane upodobitve industrijskih ambientov je Jozhe Meglich povezoval z izraznim potencialom reduciranih, hladnih ali toplih barv, s katerimi je prekrival velike ploskve industrijskih obratov. Z omenjenimi slikarskimi deli se je uvrstil med zachetnike industrijskega pejsazha pri nas (Ivan Seljak-Chopich, Marjan Dovjak, Milan Rijavec, Tone Leskovshek, Leopold Hochevar-Hochi, Franc Kopitar …).

 

O razpoznavnem likovnem izrazu lahko govorimo tudi pri najobsezhnejshem sklopu Meglichevih slikarskih kompozicij, ki zajema krajine ter vashke in mestne vedute. Pri slikovitih krajinah, ki imajo nekoliko romantichen znachaj, je pogosto uporabljal intenzivno in praviloma zhivo zeleno barvo. »Veliko slikam v zelenem. To je barva travnikov in gozdov mojega rojstnega kraja, konkretna in sanjska hkrati, strupena in melanholichna, barva tishine in barva dramatichnosti (skupaj z rdecho).« (J. Meglich, nagovor obiskovalcem razstave, tipkopis) Zelena, ki jo je Meglich pogosto povezoval z enako intenzivno modro, je seveda tudi barva travnikov in gozdov okrog gradu Bogenshperk.

Lahko bi dejali, da se je barvna podoba krajinskih in vedutnih motivov bregovite okolice Litije, Loma pod Storzhichem in drugih delov Slovenije, ki jih je Jozhe Meglich obiskoval tudi kot reden gost likovnih srechanj, podredila slikarjevim chustvenim vzgibom. Slikarske poteze, med katerimi je vsaka domishljeno polozhena na povrshino platna, se harmonichno povezujejo v celoto. Nikoli se ne srechujemo s fotografsko zvestimi, doslednimi prenosi nekega krajinskega motiva na slikarsko platno. Slikarja sta zanimali celostna in harmonichna koncepcija krajinske podobe ter preprichljiva razpolozhenjska ubranost, ki jo je dosegal s spretno uporabo barvne palete in igre svetlobe in senc.

»Dve dejstvi sem imel pred ochmi, ko sem slikal te podobe:

1. umetnishka slika naj bo vech kot gola fotografija narave in 2. likovno delo je od narave neodvisen organizem, podrejen le lastnim zakonitostim.« (J. Meglich, nagovor obiskovalcem razstave, tipkopis)

Podobno uspeshen v iskanju likovne sinteze je bil tudi pri upodobitvah vashkih dvorishch, starih domachij, mestnih ulic in trgov, cerkvenih in drugih spomenikov, ki bodo nekoch imele tudi precejshen kulturnozgodovinski pomen. Prikazujejo nam vashke in mestne ambiente, ki se neprestano spreminjajo ali pa celo dobesedno izginjajo pred nashimi ochmi.

Che bi za krajine in vedute lahko dejali, da so odrazi lirichnega in bolj optimistichnega pola slikarjevega znachaja, so figuralni motivi, po katerih je Jozhe Meglich posegal tudi onkraj vidnega in resnichnega, pogosto nastali kot odrazi bolj trpkega, celo pesimistichnega pogleda na svet.

Pri smelejshi erotichni in nasploh figuralni tematiki bi poleg hotenega dialoga z aktualnimi likovnimi stremljenji in nekaterimi starejshimi likovnimi smermi (mdr. ekspresionizem) lahko opozorili na simbolno pomenljivost motivov. V podobah zhenskega in moshkega akta, na katerih se Jozhe Meglich ni izognil »pornografskim« pozam in detajlom, je videl predvsem metafore tragichne chloveshke usode. Podobno velja tudi za robotom podobne figure, ki jih je sestavil iz organskih in umetnih oblik.

Figuralni motivi so lahko nelochljivo spojeni z razgibanim hladnim zeleno-modro-sivim krajinskim okoljem. Prostorska dinamika, ki je zajela enovito kompozicijo, je znachilna tudi za ciklus Skushnjave Kapadokije. V slikoviti pokrajini v Mali Aziji, ki jo je ustvarilo vulkansko delovanje in preoblikovalo delo chloveshkih rok, je Jozhe Meglich ugledal motive, katerih celostna koncepcija prostora temelji na podobnih reshitvah, kot jih je sam uporabljal pri fantazijskih figuralnih kompozicijah.