Revija SRP 91/92

Ciril Gale

OD ZHELEZNINE DO STRIPSKE UMETNINE
(Rade Miloshevich)

 

Eden danes manj znanih, na podrochju devete umetnosti nich vech aktivnih, toda po svojih delih kvalitetnejshih risarjev slovenskega stripa je tudi Rade Miloshevich, rojen 10. 4. 1955 v Smederevu v Srbiji; osnovno in srednjo trgovsko sholo je obiskoval v Pozharevcu, leta 1975 pa se je preselil k sorodnikom v Slovenijo. Cheprav je delal kot prodajalec v trgovini z zheleznino, je vztrajno razvijal svoje likovno znanje, saj se je z risanjem ukvarjal od otroshkih let. V chasopisih in revijah je objavljal ilustracije in portrete znanih oseb, pritegnilo ga je tudi risanje stripov (zlasti zgodovinska tematika, npr. Spartak). Eden njegovih prvih objavljenih stripov je partizanski Usodna zaseda (v reviji YU-strip, G. Milanovac, konec 70-ih let). Sledil je Bich nad vasjo o zhivljenju in uporu kmetov na Kranjskem v srednjem veku (ljubljanski Ned. dnevnik, avg. – okt. 1978; scenarij C. Gale, priredba in lettering I. Antich). V zalozhbi DDU Univerzum in Kluba devete umetnosti (KDU) je kot samostojen album (Lj. 1983) izshel Mehikanec kot strip z oblachki, pred tem pa je izhajal kot stripska slikanica z besedilom pod slikami v Delu (biografijo boksarja je po Jacku Londonu priredil C. Gale). V mladinskem tedniku PIL (Pionirski list) sta bila objavljena stripa Trojanska vojna (1985/1986) in Smrt v grobnici (priredba Sherlocka Holmesa; 1987/1988), oba po scenariju arheologa Marjana Blazhona pod psevd. J. Kranjec. Vech krajshih epizod po resnichnih sodobnih dogodkih je predstavila kriminalistichna serija Inshpektor Dareing (scen. C. Gale), objavljena v reviji Novi Zvitorepec (sht. 1 in 2, 1989) in trzhashkem Primorskem dnevniku. Od junija do septembra 1991 je v dnevniku Slovenec po dnevnih pasicah izhajala kriminalka, ki se dogaja v sodobni Ljubljani: Janez z Brega – V tishini nochi (po scenariju M. Blazhona pod psevd. Marko Kalin, risar pa pod psevd. Toni Teicher). Vse bolj nespodbudne razmere za strip so kot mnoge druge tudi Miloshevicha odvrnile od risanja te zvrsti; danes se posvecha rachunalnishki umetnosti in animaciji.
 
Miloshevichev stripski opus ni posebno obsezhen, vendar je stilsko jasno profiliran in estetsko skrbno izoblikovan, z vrhom v Trojanski vojni in Smrti v grobnici. V spremni besedi k Mehikancu je sam kot svojega poglavitnega vzornika navedel Ala Williamsona (risar stripa Tajni agent Corrigan) kot mojstra »filmske montazhe« v stripu ter she nekaj drugih amerishkih velikanov (Alex Raymond, Stan Drake, Leonard Starr itd.). Miloshevicheva risba v prefinjenem realistichnem stilu z natanchno oblikovanimi razmerji med svetlobo in senco je zanesljivo vpisana v zgodovino slovenskega stripa.
 
(V knjigi Iztoka Sitarja Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2007, izd. UMco, Lj. 2007, je Rade Miloshevich pomotoma omenjen kot Rajko Miloshevich, tj. zamenjan je z znanim srbskim risarjem, mojstrom vesterna, s podobnim imenom: Rajko Miloshevich Gera. – Op. ur.)