Revija SRP 91/92

Bogdan Novak

 

JE SLOVENIJA PRAVNA DRZHAVA?

 

V grdem komunistichnem rezhimu bivshe Jugoslavije sem imel neomajno zaupanje v sodstvo. Ko je Zvezni izvrshni svet uvedel plachilo depozita za prehod drzhavne meje, sva s kolegom Bogom Sajovicem zaradi tega sprozhila ustavni spor, v katerem sva zahtevala razveljavitev tega zakona, ker je bil v nasprotju z jugoslovansko ustavo. Vsi so se nama rezhali, toda zvezno ustavno sodishche nama je dalo prav: izredne ukrepe, kot je depozit za prehod meje, je mogoche uveljavljati le chasovno omejeno. Zato je nalozhilo Zveznemu izvrshnemu svetu, da mora dolochiti datum trajanja tega zakona, ki pa ne sme biti daljshi od shestih mesecev. Tako je depozit propadel po najini zaslugi oziroma zato, ker je ustavno sodishche celo v gnilem komunizmu sposhtovalo ustavo.

Pozneje sem izgubil zaupanje v nizhjestopenjsko in vishjestopenjsko slovensko sodstvo. S pravnikom Mishom Krivicem sva vlagala tiskovne tozhbe zoper Delo in Nedeljski dnevnik, ker nista hotela objaviti mojih in Krivichevih odgovorov na njihove chlanke, v katerih so pljuvali po meni in Pavlihi. Na vseh nizhjih in vishjih sodnih stopnjah sva tozhbi izgubila. Toda – gladko sva jih dobila na Vrhovnem sodishchu Slovenije in oba chasopisa sta morala objaviti tako moje kot Krivicheve odgovore.

Od takrat nimam vech zaupanja v slovenska nizhja in vishja sodishcha. Tudi v novi drzhavi ne, saj je cela vrsta starih sodnikov she danes na sodnishkem polozhaju, mnogi so celo napredovali na vishja sodishcha.

Na koncu, v novi drzhavi, sem izgubilo she zaupanje v slovensko Ustavno sodishche. Pred njim sem namrech sprozhil pobudo za zachetek postopka za oceno ustavnosti 56. chlena Zakona o knjizhnicharstvu ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o izvajanju knjizhnichnega nadomestila. Pri tem sem se skliceval na 162. chlen Ustave republike Slovenije, v katerem pishe: »Vsakdo lahko da pobudo za zachetek postopka, che izkazhe svoj pravni interes.«

Moj pravni interes je v tem, da imam zaradi neustavnosti Zakona o knjizhnicharstvu ter nezakonitosti Pravilnika o izvajanju knjizhnichnega nadomestila vsako leto vech tisoch evrov shkode.

A glej ga, zlomka, Ustavno sodishche mi je s sklepom 28. 1. 2009 pobudo zavrglo z obrazlozhitvijo, da omenjena predpisa ne uchinkujeta neposredno na moje pravice in pravne interese, ampak posredno. Sam sicer menim, da je zaradi teh predpisov poseg v moj zhep hudichevo neposreden.

A bolj me moti nekaj drugega. Ustava dolocha samo to, da mora pobudnik izkazati svoj pravni interes. Ustava ne govori o posrednem in neposrednem pravnem interesu.

Ker pa imajo pri nas pravniki ustavo kot tudi vse druge zakone za harmoniko, ki jo lahko po mili volji raztegujejo na svoje vizhe, kakor jim kdaj ustreza, so v Zakonu o Ustavnem sodishchu in posledichno tudi v vech sodbah Ustavnega sodishcha ta pravni interes razdelili na posrednega in neposrednega. Zato so me napotili na brezupno pot skozi redna sodishcha, in shele, ko bom izchrpal ta pravna sredstva, lahko (che bom she zhiv) vlozhim pobudo na Ustavno sodishche, chesh da bom po njegovem shele takrat imel izkazan pravni interes.

Po mojem je ta sklep Ustavnega sodishcha neustaven. Ustava govori le o tem, da moram izkazati svoj pravni interes. Nich ne govori o posrednem in neposrednem pravnem interesu, niti o dolgoletnem maratonu skozi (nesposobna in pochasna) redna sodishcha. In ustava je zame najvishji zakon.

Do katerega pa zhal tudi Ustavno sodishche kazhe ignorantski pravni interes.

Zato pa je tako pri nas, da celo poslanci ne sposhtujejo sodb Ustavnega sodishcha (izbrisani), niti jih ni sposhtovala prejshnja vlada (izbrisani).

Zame Slovenija ni vech pravna drzhava. Zato se ne bom podal na maraton skozi redna sodishcha. Menim, da redna sodishcha niso niti pristojna niti kadrovsko sposobna razsojati o ustavnosti nekega zakona in iz njega izhajajochega predpisa. To je izkljuchno v pristojnosti Ustavnega sodishcha, ki pa se tega dela ochitno otepa na vse mogoche vizhe.

Takrat, ko drzhava in njene institucije ne sposhtujejo niti Ustave, je konec pravne drzhave. Ostane samo Banana republika Slovenija, ker je ustava primerna samo she za zavijanje banan na pravni trzhnici.