Revija SRP 91/92

Andrej Lenarchich

Za zgodovinski spomin

 

BALKANSKO MESHETARJENJE

 

(NITI PIKE NI TREBA DODATI – VSE JE PRAVZAPRAV ZHE POVEDANO)

 

»Od marca do junija 1943 je v stalishchu hrvashke politichne elite do slovensko-hrvashke razmejitve v Istri ochitno prishlo do pomembnega preobrata oziroma premika s chrte Umag-Klana na Dragonjo. In to v manj kot treh mesecih.« (cit.: Premik s chrte Umag-Klana na strugo Dragonje v manj kot treh mesecih, Intervju Dr. Samo Kristen z Inshtituta za narodnostna vprashanja, Delo, priloga Znanost, 23. aprila 2009, str. 16)

 

Kar je prevech, je prevech. Davkoplachevalski milijoni ponikajo v vseh sort vreche – v izobrazhevalne, inshtitutske, akademijske, politichne, diplomatske ..., s kljuchnim drzhavotvornim vprashanjem pa se vsa ta strokovnjashka elita gre balkanski semenj, kot da bi bilo vprashanje drzhave in njenih meja zadeva kakega gasilskega drushtva (se opravichujem vsem prizadevnim gasilcem) ali vashkega omizja, pa morebiti kakega mitraljezca, ki ima med rafali pet sekund chasa, da o rajonskih odborih, partijskih veljakih, samozvanih zdruzhbah in mnozhici nepooblashchenih sploh ne zachenjam. Najlepsha cvetka so neki pobegli kvazi drzhavniki brez vsakega mandata in ustvarjalci nekega fantomskega pravljicharskega »drzhavnoga prava«.

Kolobocija, s katero she danes na nash rachun (pre)mnogi drekajo, se ni zachela  1991. Kot se ni zgodovina zachela danes in se jutri ne bo konchala. Zachela se je zdavnaj prej, kulminirala pa je ob prevratu 1918, ko so samozvani narodovi zashchitniki zrezhirali amputacijo slovenskih dezhel in »izgon Slovencev iz raja«, iz skupnega evropskega doma, pri katerega oblikovanju smo tisoch in vech let nadvse uchinkovito sodelovali. In to so storili brez kakrshnekoli legitimacije, brez vsakega preizkusa ljudske volje, kaj shele z relevantnim drzhavotvornim dejanjem.

Na nacionalistichno nasilje Nemcev in Italijanov vodilna slovenska politika ni nashla drugachnega odgovora, kot da je podlegla she hujshemu, primitivnejshemu nacionalizmu, katerega cilji se danes uresnichujejo pred nashimi ochmi: razchetverjena slovenska etnija, razkosane slovenske dezhele, hrvashka meja skoraj zhe pri Trstu in ochitno kmalu tudi na Karavankah. Tako se zgodi tistim, ki z drzhavnimi rechmi ravnajo tako, kot da gre za zhegnanjsko ali gasilsko veselico.

Resnichno je shokantno, da po stoletju nacionalistichnega rasnega divjanja od Mauthausnov do Jasenovcev in Shtrigove obravnavamo drzhavne rechi, kamor v prvi vrsti sodi meja, na ravni ljubiteljstva, etnije in folklore. Prekrojevanje zgodovinskih dezhel po trenutnih potrebah nekih obsedencev je prav gotovo skrajno zavrzheno. Nesrecha nas je Slovence zadela leta 1918, ko smo se namesto v samostojni drzhavni zdruzhbi slovenskih zgodovinskih dezhel znashli kot manjshina v kar shtirih drzhavah. Vse grozote, ki so nas potem zadele, tudi to, da so tujci uprizorili strahoten smrtni ples na nashih tleh in telesih, pa eksodus in sploshno osiromashenje, vse to je posledica sramotnega ravnanja nashih politikov z nashimi zgodovinskimi danostmi – to so pa v prvi vrsti pradavne slovenske dezhele, suverene od zachetkov, ki pa smo jih sami pomagali razkosati in ostanke razmetati po razlichnih drzhavah.

Nobena skupnost tako ne ravna s svojimi druzhbenimi temelji. Nikjer v Evropi ne najdemo takega pojava – dezhele obstajajo stoletja in ni ga, ki bi si dovolil vanje posegati. Niti v njih simbole, kaj shele v teritorij.

Da so slovenske dezhele bistveni element nashega nacionalnega zhivljenja in obstoja, dokazuje sistematichno nasprotovanje vsakemu poskusu, da bi regionalizacijo, ki jo EU celo terja od nas, uresnichili na podlagi nashih zgodovinskih dezhel, kar razume in zna napraviti s svojimi shkofijami celo RKC (oni pach vedo ...). Seveda, zhe pri Primorski bi se npr. pokazalo, kaj vse je obsegala do leta 1945 in kje se je moral ustaviti ekspanzionizem NDH. In kaj vse bi se she izrisalo na slovenskem politichnem obzorju drugod ...

Potemtakem resnichno ne more biti presenechenje, che si ugledni nobelovci s chudaki ne marajo kvariti ugleda, meshetarji na vasharju se pa posmehujejo in si manejo roke.