Revija SRP 9/10

Ivo Antich

 

STRIPSKI "MIMOSLED"

 

Chetudi je bil v "rdechi Jugi" (1945-90) strip le nekako toleriran kot izrazito obrobna (kvazi) umetnostna zvrst, je vendarle zhivel neko svoje, razmeroma zhivahno zhivljenje po raznih chasopisnih in revialnih publikacijah. Pri tem so tudi dokaj shtevilni domachi avtorji ustvarili marsikaj vrednega, zlasti na Hrvashkem in v Srbiji, pa tudi v Sloveniji (kakshnega solidnega avtorja je bilo najti she v BiH in Makedoniji). Nekaj listov, ki so se deloma ali v celoti posvechali stripu, je ohranilo svojevrstno zgodovinsko veljavo. V tem smislu kazhe omeniti zagrebshki Plavi vjesnik, beograjski Kekec (Borbin zabavnik - v latinichni in cirilichni varianti), ljubljansko-beograjski (v srbshchini in latinici) Majin strip, ljubljanski Zvitorepec, novosadska (izd. Forum) Panorama in Stripoteka. Zlasti slednja je v zadnjih letih Juge pomenila vodilni stripski "forum" za vso federacijo. V ceneni, a vendar tehnichno solidni obliki je mnozhichno predstavljala v glavnem zakljuchene epizode shtevilnih, dobro izbranih svetovnih stripov pretezhno kvalitetne populistichne usmeritve.

Z razpadom Juge je razpadlo tudi jugostripsko publikacijsko obzorje. Slovenijo je Egmont d.o.o. preplavil z vsakrshnimi variantami Disneya, ob tem pa kvaliteten domachi strip trajnejshe vzdrzhuje le Mladina (ki bi zhe lahko izdala tudi kakshen albumski izbor svojih stripov). Obchasno se pojavljajo dobre posamezne publikacije tujih (Asterix, Corto Maltese ipd.) ali tudi slovenskih avtorjev (Muster, Amalietti). Aktualnejshi domachi in tuji produkciji bolj "hermetistichne" usmeritve skusha slediti obchasni zbornik Stripburger, ki tako rekoch prostodushno objavlja tudi neprevedene tujejezichne stripe. V stripsko dogajanje v Sloveniji nedvomno spada tudi knjigarna Kazina, ki je uveljavila oddelek, specializiran za (v glavnem tuji, tehnichno in cenovno "elitnejshi") strip. Ker srbske stripske publikacije ne prihajajo v Slovenijo, je "juzhna stran" navzocha s hrvashkimi. Te so dostopne v kioskih po dosti nizhjih cenah, kot tisto, kar ponuja Kazina. Med temi, sicer dokaj shtevilnimi hrvashkimi publikacijami kazhe omeniti zagrebshko Stripoteko (nekoliko grotesken "remake" nekdanje srbske, ki je bila v podnaslovu "jugoslovenska strip revija", sedanja pa je seveda "hrvatska strip revija" z istim layoutom) in splitski Comic strip. Obe reviji sicer objavljata soliden standardni strip po nachelu "za vsakogar nekaj". Pri tem tehtnejshih odkritij v glavnem ni, majhen kuriozum bi bil morda le muchno nepregleden tablo velikega Girauda, ki se mu je ochitno zafecljalo od Charlierovega pletenichenja z Blueberryjem (gl. Comic strip, 1994/4, str. 11).