Revija SRP 9/10

Franci Zagorichnik

 

AMARILIS SAMOTRETJA

 
 
 
Nadme sklanja se
In pelod svoj osiplje mi na chelo
Kot da sem njena brazda razorana
Ko jaz sem sklonjen nad imenom njenim
Zapisanim zhe stotich
A vselej neizpisanim do kraja
Tako je najin krog she nenachet
Chasni kazavec najin nepremaknjen
Zhe od prvega zhe opushchenega sklepanja -
Do katerega tistega she nerazvidnega?
 
In od kod dosechi sploh
Presezhek té zadostnosti
Da mi cvetesh in mi umirash pred ochmi
Pred mrzlo dusho mojo
Iz zime v zimo njeno
In vendar v svoji nekakshni nesmrtnosti?
 
Chas se je ustavil torej:
Zhe dolgo zdi se
Da ne bo nich snéga
Ko pa zasnezhi, se dela
Da ne bo nikoli néhal
In ko zgine, spet se zdi
Da ne bo nikol vech trave...
 
Kje tvoje je resnichno bitje
Ti, zgolj-cvet?
Saj te ne zmerjam, le sprashujem
Kako bosh kar tako
Samo cvet in drugega nich?
In potem samo osuti cvet
Odpadek, obtozhba
Da jaz sem tisti, ki je vsega kriv in
Ki ni storil nich pod milim nebom?
 
Skoz vso zimo letnih chasov v enem
Ki po shtetju je zhe tretje
Kar je z mano
In she zaman me prichakuje
Cheravno midva dva sva
Amarilis in jaz, oba in dvója
 
Zamisel nje gre skupaj z mano
Nemara zamisel mene prav tako je simbiozna:
Ime njeno, pelod njen in sebe
Mesim s svojim pensalom -
Ne ve se v kaj natanko
 
In trije smo:
Amarilis, jaz in text!
 
: nékdo zdaj umira!
Pogled se zhe odvracha stran zgrozhen
Prej divji vzgon v zharechi
Barvni krik po absolutnem
Obenem krik je absolutnega - zdaj
Beden padec v sramoto in ponizhanje!
 
Na kéri strani vechji je shkandal?!
 
: nékdo se poslavlja!
K ljudstvu svojemu se vracha
Vechnemu, tóstrancem neznanemu
Ki vsakdanjega ne rabi vech jezika
Bitij téga sveta. Ki ne rabi ga
Z znamenji in chrko dogovarjanj
Vsega vidnega in slishnega
Mogoche tud z nevidnim, nedogovornim
Ki se razume z minerali in asteroidi
Z ribami molchljivimi, z bitji zodiaka
Z neurnimi pogovori oblaka
V prehitevanju megla in meglenic
 
: nékdo se rodi kot text!
In nich ni bolj nesmiselno
Kot to, kar zdi se najvazhnejshe!
Chetudi je presezhek ravno v tem
Je poglaviten in edinole resnichen
Zdaj samo she vonj po senu!
 
Od zadnjega dotika tvojega
Imam krvave roke!
A ti se vrnesh pach -
Mogoche name spomnish?