Revija SRP 9/10

Dokument 1

Franci Gerbec
 
 
POTI IN STRANPOTI
TV nadaljevanka

1. Uvod

Pred zachetkom nove serije TV nadaljevanke Poti in stranpoti, katere prvi del je naletel na shirok odmev pri slovenskih in jugoslovanskih gledalcih, pa tudi na zelo kritichne strokovne ocene literarnih kritikov in druzhbeno-politichnih delavcev, je verjetno potrebno in koristno vsaj na kratko opozoriti na dvoje vrst vprashanj:

- Prvich: kako, zakaj in v kakshnih okolishchinah je nastajal nov Marodichev dramski tekst in
- Drugich: kaj je temeljni namen avtorjevega sporochila, oziroma kateri so osnovni druzhbeni, idejni in chloveshki okviri in vzgibi njegovih junakov oz. dogajanj.

 

2. Kako je nastajal nov Marodichev tekst?

a. Dramska redakcija je na podlagi odmevov prve serije med gledalci in na podlagi ankete sluzhbe za shtudij TV programa, ki je zajela vrsto znanih knjizhevnikov in druzhbenih delavcev, postavila zhe lani jeseni pred shirshi krog druzhbeno-politichnih in kulturnih delavcev (lansko leto jeseni) vprashanje, ali nadaljevati s serijo ali ne. Rechi je treba, da so bile ocene v zachetku precej razlichne, ponovljena je bila vrsta kritichnih pripomb na prvi tekst, zlasti poenostavljeno, chrnobelo slikanje druzhbenih problemov in osnovnih nosilcev dogajanj, na slabosti dramaturgije (n.pr. za lase privlecheni kriminalni vlozhki po zahodnih vzorcih), pomankanje globlje ocene vzrokov druzhbenih konfliktov, izrazito poudarjeno vlogo posameznika kot nosilca druzhbenih sprememb itd.

Nekateri so ocenjevali, da nova nadaljevanka z dogajanji v istem okolju pomeni vech vrst nevarnosti:

- da zaidemo v nekakshen nov primer Mesteca Peyton
- da bo tezhko ponoviti uspeh prve serije
- da so problemi razvoja nashe druzhbe, she posebej razvoja samoupravnih odnosov potrebni globlje, umetnishko bolj dognane obdelave itd.

Po drugih mnenjih pa govori za nadaljevanje vrsta tehtnih razlogov. Naj omenim le nekatere, ne da bi vrstni red nashtevanja pomenil hkrati njihovo tezho:

- pomanjkanje dramskih in she posebej TV dramskih tekstov s sodobno vsebino o odprtih, perechih vprashanjih preobrazbe nashe druzhbe

- dramski teksti in TV dramski program morata biti ne le opazovalec ali zapisovalec druzhbenih dogajanj, ampak njihov aktivni sooblikovalec in usmerjevalec

- razvoj vsak dan prinasha vrsto novih, objektivno pogojenih druzhbenih nasprotij in nasprotnih interesovdobrshen del druzhbenih problemov, opisanih v 1. seriji, je resda v pretezhni vechini nashih organizacij in skupnosti presezhen, toda nash hiter druzhbeni

- njihove zgodovinsko pogojene odtujenosti od pogojev in rezultatov njihovega dela, so na nekaterih podrochjih she vedno izpostavljene pritiskom, marsikje she vedno sredi borbespremembe dejanskih, materialnih odnosov v druzhbi, she posebej ko gre za resnichno celovito odlochanje delavcev in delovnih ljudi in s tem za preseganje

- nova nadaljevanka mora sechi prav v sedanji trenutek, ko uveljavljamo Zakon o zdruzhenem delu in pokazati poti za njegovo uresnichevanje.

b. Zato je na tem mestu potrebno omeniti, da gre pri drugi seriji za novo, in za dosedanjo prakso nastajanja dramskih tekstov in TV programa pogumno potezo avtorja Aleksandra Marodicha in dramske TV redakcije, saj je bil osnovni druzhbeni okvir shirshe kolektivno izoblikovan s sodelovanjem shirshega kroga druzhbeno-politichnih in literarnih delavcev, ki s tem prevzemajo skupaj z avtorjem vsaj del idejno-politichne druzhbene in politichne odgovornosti za vsebinsko naravnanost dogajanj, ki jih bomo spremljali devet nedelj na nashih TV zaslonih. Pri tem seveda ne gre kakorkoli zmanjshevati avtorjevih naporov, katerih konchno ovrednotenje bo seveda izpostavljeno kritichni presoji gledalcev, kakor tudi shirshih idejnih in estetskih ocen. Kolichina seveda ni merilo kvalitete, omeniti pa velja, da je tekst, ki je pred nami, shesta* avtorjeva verzija, saj je prvih pet dozhivelo precej sprememb na podlagi kritichnih sprememb aktivnih sooblikovalcev jedra vsebinskega sporochila nadaljevanke, med drugim tudi druzhbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Seveda pri tem ni nihche omejeval avtorjevo samostojnost in odgovornost za vsebinsko in dramaturshko zgradbo nove nadaljevanke.

3. Kakshni so temeljni okviri, cilji avtorjevega sporochila oziroma druzhbeni, idejni in chloveshki problemi, ki se jih lotevajo?

V nekaj besedah ni mogoche dovolj celovito in poglobljeno odgovoriti na ta vprashanja, vendar naj omenim vsaj nekatera temeljna izhodishcha in usmeritve.

- Temeljno idejno druzhbeno izhodishche, o katerem smo razpravljali z avtorjem, je bila ocena, da smo druzhba s hitrim gospodarskim, kulturnim in socialnim razvojem, da pa nimamo in she dolgo ne bomo imeli neomejenih, oz. zelo razvitih materialnih mozhnosti za uresnichevanje razlichnih potreb in ciljev, to pa samo po sebi objektivno poraja nasprotja interesov med ljudmi, razlichnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.

- Drugo s tem povezano izhodishche je bila znana misel Edvarda Kardelja, da razlichnost interesov v nashi druzhbi ni njena zavora, oz. znachilnost, posebnost, da pa mora celoten samoupravni sistem na podlagi druzhbene lastnine proizvajalnih sredstev in politichne oblasti delavskega razreda dejansko omogochiti njihovo demokratichno, uchinkovito razreshevanje skozi soochenje posebnih in shirshih druzhbenih interesov ob aktivni odlochilni vlogi naprednih subjektivnih sil, to je druzhbeno-politichnih organizacij na chelu z Zvezo komunistov. Smeri razreshevanja druzhbenih konfliktov oz. razlichnih interesov pa seveda niso vedno samo ravna cesta, brez ovinkov, tudi niso vedno vnaprej jasne, ampak jih je potrebno poiskati s chimshirsho, jasno, demokratichno razpravo v temeljnih celicah nashe druzhbe, v TOZD in KS, v katerih se organizirajo delavci, oz. vsi obchani in delovni ljudje zato, da lahko odlochilno vplivajo na celoten druzhbeni razvoj.

- V enem dramskem tekstu, pa cheprav v devetih nadaljevanjih, seveda ni mogoche obsechi celote druzhbenih dogajanj in interesov. Zato se avtorjeva pozornost obracha le na nekatera perecha druzhbena vprashanja in mozhnosti poti za njihovo razreshevanje. Grobo recheno zlasti na pogoje za ustvarjanje dohodka in njegovo obvladovanje v vseh oblikah, na medsebojno povezanost razvoja materialne baze druzhbe, kjer se ustvarja nova vrednost, in razvoja druzhbenih dejavnosti ter razvoja druzhbene zavesti in njenega vpliva na hitrejshi razvoj materialnih temeljev in obratno. Ali je ustrezna dilema, ki jo postavljamo pogosto v vsakdanjem zhivljenju: najprej moramo zagotoviti tovarne, potem pa bomo gradili shole, vrtce, zdravstvene domove itd.? Ali pa gre za nenehno prepleteno soodvisnost in nenehno preverjanje sprejetih nachrtov z dejanskimi materialnimi, socialnimi in druzhbeno-politichnimi rezultati in mozhnostmi?

- Avtor se loteva med drugim obchutljivega vprashanja gospodarjenja z denarjem, pri chemer kritichno izpostavlja njegovo mnogokrat prevech poudarjeno vlogo, oz. she vedno veliko odtujenost denarnega in banchnega sistema od delavcev v OZD. Izpostavlja kritichni presoji povelichanost denarja oz. postavljanja v ospredje zgolj in predvsem denarnih uchinkov, ne pa chloveka proizvajalca v vseh njegovi celovitosti in potrebah. Ta pa mora seveda ne le proizvajati, ampak tudi stanovati, skrbeti za druzhino, se kulturno in duhovno dvigati ter vzpostaviti drugachne medchloveshke in druzhbene odnose.

- Za razliko od prve serije se dogajanje ne odvija na nekakshen tajen zakamufliran nachin, ampak v samoupravnih organih OZD, SIS, in skupshchinah DPS, kar pa seveda samo po sebi she ne pomeni razreshitve odprtih vprashanj, vendar konchno le potrjuje ustreznost samoupravnega nachina urejanja tudi najbolj tezhavnih materialnih in chloveshkih vprashanj.

Marodichevi junaki niso vech le dobri in ne slabi in so zato bolj priblizhani nam samim, takshnim kot smo. Pred nami se preoblikujejo, padajo in se dvigajo, prihajajo v nasprotja sami sebi in se presegajo. Nova serija dokazuje tudi, da je v nas samih she vedno veliko starih pogledov, v mnogih sredinah pa starih odnosov in da kljub uspehom nismo za vedno cepljeni proti slabostim, odporom in napakam tako posameznikov, kakor tudi shirshih sredin. Uposhtevajoch takshna izhodishcha bi bilo seveda napak sprejeti avtorjeva sporochila kot napad na dolochen krog ljudi ali posamezne organizacije v nashem druzhbenem zhivljenju, ampak predvsem kot prikaz in kritiko dolochene druzhbene prakse in chloveshkih slabosti.

- Ne gre sicer prezgodaj delati zakljuchkov, toda serija vendar pomeni resen poskus potrditve temeljnih znachilnosti nashe samoupravne druzhbe, seveda na literaren dramski nachin in svojevrstno potrditev Kardeljeve misli, da si ljudje lahko ustvarijo srecho le sami, z lastno akcijo, ne pa nekdo drug za njih ali v njihovem imenu.

______
Opomba k poudarkom: Besedilo predgovora je poudarjeno tako, kot je v dokumentu besedilo podchrtano, za retorichne poudarke govorca, Francija Gerbca. (Poudarkov, ki so vnesheni naknadno, z zadnjimi korekturami, verjetno zadnji hip ob zadnji n-ti redakciji predgovora nisem uposhteval.)
* Opomba k shtevilu inachic: Po avtorju A. Marodichu sta bili le dve, v dokumentu najprej shest, potem popravljeno na pet, in vmes tudi 5-7.