Revija SRP 89/90

Ivo Antich 

 

AFRIKANIZMI

 

 

 

Ne gre vech le za lokalni aforizem, gre za globalni afrikanizem.

 

Iz afrishkega »srca teme« (Conrad) vse izhaja kot iz peklenskega raja.

 

Afrishka »apokalipsa zdaj« – vojashki raj.

 

Chlovek mora pozhreti to pekocho papriko: spoznati (McLuhanovo) »notranjo Afriko«.

 

McLuhan je aforizem povezal s sholastiko in afrishko »jugoplastiko«.

 

Velja odslej: skoz afrikanizem – z aforizmom naprej!

 

Pravzaprav zhe vsak aforizem razkriva svetovni afrishki organizem.

 

Ugotovitev se zdi chisto realna: z mnozhichnimi mediji je »afrishka vas« postala globalna.

 

Che je bila Jugoslavija chrn(sk)a luknja Evrope, so namesto nje nastale chrn(sk)e luknjice evropske leopardje jope.

 

Chrne luknje evropskega biljarda so chrne lise afrishkega leoparda.

 

Njegosh je vladar chrnogorski, njegush etiopsko zamorski.

 

Biljarda, Njegoshev dvorec: za zbijanje glav v luknje – vzorec.

 

Ras je etiopski knez – je bila pravenetska rasa Rusov tudi tukaj vmes?

 

Pushkin, najvechji ruski pesnik, je bil »etiopski chrnec« – pognal je rusko pesem v drnec.

 

Afrishki negush ali negus – vsega chloveshtva genus?

 

V chasu kriznega klimaksa so se nekateri spet spomnili starega vracha Marxa.

 

Morda je tudi Obama le chasu primerna amerishka reklama.

 

Zhe med rimskimi velikani se najdejo Africhani, a je Afrika ostala »na chrni strani«.

 

Bushmani so imeli Busha, obamovci imajo za omamo – Obamo.

 

Bela hisha ima od januarja (2009) chrnega poglavarja.