Revija SRP 89/90

Attila József

 

MOJA DOMOVINA 

 

MOJA DOMOVINA

 

1

 

Ponochi, ko zhe blizu doma

uzhivam mehki, topli zrak,

jasminov zhametna aroma

zashelesti skoz gosti mrak.

 

V goshchavi misli dusha roma,

glej, zunaj spijo. A v korak

tedaj preshine me, brez dvoma

– moj jezik bo ostal enak.

 

Kot partner matere pijane,

ki vabi, naj v objem ji plane,

ta skupnost kolne brez mochi,

 

na delu tuhta brez spoznanja

in bédi narodni se klanja

v votlini globochin nochi.

 

 

2

 

Bolezni v tisocherih vrstah,

ko zhe mladina ostari,

dojenchki v chisto majhnih krstah,

osiroteli svet nori,

 

duha lenoba, ki v pregrehah

na chudezh chaka, se mori,

brez vere zgublja se v utehah ...

Naj se vendàr osvobodi!

 

Naj modro delavstvo zboruje

o zákonih, ki mu jih snuje

oblast, in vse naj premotri,

 

prav vse, do zadnjega problema,

da zakonodajalska vnema

nas s charanjem ne pogubi!

 

 

3

 

Gospod zemljishki, ki za zhito

in panje kmet mu je skrbel,

skrampáti polja temeljito

in vas podreti je velel.

 

Zdaj borca, ki za domovino

je v divjem boju koprnel,

zhenejo volit, kot zhivino,

da bo gospod oblast imel.

 

Zhandarjev puhasta peresa

v korist volilnega telesa

zarishejo, kdo bo izbran,

 

ker je odlochanje »svobodno«,

nadzorovani neobhodno

sledi ukazom, poklapan.

 

 

4

 

Ubrániti posest pred kmeti

je zlahka zmogel vsak gospod,

milijon in pol ljudi zhiveti

je shlo v Ameriko od tod.

 

Ko po razpenjeni gladini

v daljavo je izginjal brod,

slabost, tesnoba in spomini

ljudi so spremljali na pot.

 

Zdaj z zvoncem ladja se oglasha,

kakor tedaj, gospoda nasha

izplachati nas noche spet.

 

Preteklost se je vsa zgrníla,

in kot izseljence zvabila

tako she nas bo v novi svet.

 

 

5

 

Za delavca je mezda taka,

kakrshno si izterja sam.

Zadoshcha le za siromaka,

za kruh pa shpricar tu in tam.

 

Drzhava dosti raje chaka,

da tezhje bo iz dneva v dan,

kot pa da kapital pretaka

za delavca, tovarnam v bran.

 

Sanjari tkalka kruh masleni,

a za kartele se ne meni.

V soboto zhep ostane prazen,

 

saj ko odshtejejo ji kazen,

se v roki smeje sam drobizh:

vse delash, a le to dobish.

 

 

6

 

Boji se revezh bogatasha

in ta boji se revezha.

Zvijachni strah pa nam odnasha

lazhnive upe iz srca.

 

Kaj je pravichno, se ne vprasha,

kdor kmetu njegov kruh grizlja,

rumen sezonec ga prekasha,

ker se pod ceno razproda.

 

Iz davne dalje tisochletja

je izkorakal, brez imetja,

le s culo, ljudstva bedni sin.

 

Ker pa podchastnik biti hoche,

naj mu iz groba vstane oche

in ga namaha v opomin.

 

 

7

 

Cheprav Madzhar ne smem vech biti

in moja dusha se boji,

si, Domovina, she ljubiti

te sinovo srce zheli!

 

Hlachá naj medved srboriti

v verigah – mene to dushi!

Poet sem, naj tozhilec zviti

vsaj svinchnik v rokah mi pusti!

 

Chez morje si poslala kmeta,

naj zdaj chlovechnost ti bo sveta!

In daj Madzharu zhe madzharstvo,

 

ne toni v nemshko gospodarstvo!

A meni daj kak lep navdih,

da ti srechnêjshi spishem stih!

 

(maja 1937)

 

 

 

 

SPODBUJANJE

 

Kitajska polna mandarin.

Zhe spet ubija kokain.

V shumecho slamo pojdi, spi.

Zhe spet ubija kokain.

 

Skoz shipe veletrgovin

blagajno gleda bede sin.

V shumecho slamo pojdi, spi.

Blagajno gleda bede sin.

 

Klobas in kruha si kupuj,

zhivljenje dobro si varuj.

V shumecho slamo pojdi, spi.

Zhivljenje dobro si varuj.

 

Kdor kuha, naj poljub ti da.

Nekoch she zhenska bo prishla.

V shumecho slamo pojdi, spi.

Nekoch she zhenska bo prishla.

 

(med jan. 1927 in koncem 1928)

 

 

 

 

MRTVA POKRAJINA

 

Lochje veni nad gladino,

v snezhno vishino pushchobno

bele meglice hlapijo.

Zvoki neslishni hrestijo

na njivi.

 

V mraku zajetnem s tishino

zima prekriva plitvino.

Jezero z gostimi vali

plivka pod choln ob obali,

samoten.

 

V gozdu, na ledu vejevja,

chas se v krchih rojeva.

Mraz se v mahovje zarezhe,

kljuse koshcheno privezhe

k pochitku.

 

V slamo se trta zakriva.

Grozdje ledi se, tam sliva

zhdi v druzhbi palic zlozhenih,

starchkom v oporo sushenih,

pri hoji.

 

Krájina – pada v dolino,

vas je obkrozhena z zimo,

mraz se ji v belezh zazhira,

s kremplji razpoke razpira

igrivo.

 

Vrata na praznem svinjaku

z vetrom lopútajo v mraku,

kot da naj prashich zablodi

k zvrhano polni posodi

koruze!

 

V chumnati kmetje sedijo.

Molijo v prazno, molchijo.

V fajfi zhari list srobota,

v glavah pa misel se mota

temachna.

 

Grozd ledení za gospoda.

Zanj trskljà gozd, shumi voda.

Le pred njegovim pogledom

ribe debele pod ledom

so skrite.

 

(jan. 1932)

 

__________

»Mrtva pokrajina« je jezerska pokrajina okoli Szabadszállása, kjer so zhiveli materini starshi in stric. Kljub temu, da gre za zimsko pokrajino, napisal pesem poleti 1931 v kavarni Japán. Pesem je napisana na melodijo ljudske popevke Káka tövén költ a ruca … (Op. prev.)

 

 

Prevedla Matjazh Jarc in Zsolt Lukács

 

 

 

ATTILA JÓZSEF (1905 – 1937), madzharski pesnik, se je rodil v proletarskem okolju, z enajstimi leti je zachel pisati pesmi in s sedemnajstimi je izdal svojo prvo pesnishko zbirko. Oche je druzhino zapustil, ko je imel Attila tri leta, mati pa je umrla pri njegovih shtirinajstih letih. Izobrazbo si je pretezhno pridobil kot avtodidakt (pred tem je pustil srednjo sholo in kasneje maturiral privatno), nato pa se je leta 1924 vpisal na Univerzo v Szegedu, da bi shtudiral madzharshchino, filozofijo in francoshchino. Leta 1925 so ga izbrisali z univerze zaradi domnevno revolucionarne pesmi S chistim srcem, ki jo je napadel tedaj vplivni profesor Antal Horger. S pomochjo mecena Lajosa Hatvanyja se je izobrazheval na Dunaju (1925) in v Parizu (1926 – 1927). V tem chasu je intenzivno prebiral Hegla, Marxa in Freuda. Zaljubil se je, a njegova “prepovedana” ljubezen z dekletom iz vishjega stanu se je konchala z Attilovim zhivchnim zlomom. Bil je nepopustljiv kritik vlade in desnega radikalizma, a tudi levici ni odpushchal konformnega delovanja (bil je chlan ilegalne madzharske komunistichne stranke). Zaradi samosvojega intelektualnega in politichno izostrenega ter kritichnega mishljenja so ga leta 1933 izkljuchili iz stranke. Zanimal se je za Freudovo psihoanalizo in skushal najti plodno povezavo psihoanalize in marksizma. Leta 1936 je zachel bolehati za hudimi depresijami. Leto pred smrtjo je sprejel delo pri neodvisni levicharski reviji Szép Szó. Star komaj 32 let, je 3. decembra 1937 ob Blatnem jezeru (Balatonszárszó) s skokom pod vlak naredil samomor. (Op. prev.)