Revija SRP 87/88

Enzo Santese

 

POSLUSHAM TE

 

 

POSLUSHAM TE

 

Poslusham te

v tem utripanju chasa,

svetlobna znamenja v barvah stvari,

posejanih po vsakdanjih poteh.

Droben pesek in rdecha prst,

steze, vklesane v grobo in zhe

davno obdelana polja,

puhti obchutje hladne nochi,

vse prezeble od severnega vetra.

 

Poslusham te

v shelestenju vej,

she vedno okrashenih z zhivim listjem,

voda se izteka med muchno kamenje,

ki se she spominja ostre zadrzhanosti.

Galeb nizko leta in izbrska

prijetna presenechenja na tekochi povrshini.

Razprostrte peruti pred razgibanim zrcalom,

kjer odsevajo shtevilne podobe in se nato razgubijo.

 

Poslusham te

v dihu rozhe, ki jo zasope krozhenje

chebel, te pa tekmujejo za nektarsko nagrado,

ki naj bo slajsha od narejenega medu.

Sonce napade telo stvari,

ugaslo dusho stoletnega bitja.

Gnezdo prekipeva od novih gostov

in spoji chivkanje z zgovornimi

premolki v silovito glasbo.

 

Poslusham te,

govorish mi, me gledash, mislish name,

pa vendar te vidim izgubljenega v veri,

ki omahuje v pobesnelosti chasov.

 

 

 

PROTI MODRINI

 

Obdana s temnimi lasmi

kot kozmichna noch,

razvneta od pogostnih

skrivnostnih koprnenj,

z globokim pogledom,

zazrtim v obzorja zhive sreche

na balkonu, ki terja nenehno

bozhanje po bleshchechi kozhi,

ki govori o prividih

zlatih sipin, razzhrtih

od sunkov nestalnega vetra.

 

 

 

OSEBNE MITOLOGIJE

 

Ikone druzhin, zapisanih prihodnosti,

zgodbe o dejanjih, izvrshenih izven chasa,

odmevi zvenenj in odsevi chustev

v liju zgoshchene in polne chutnosti.

Oglasha se ubranost ohlajenih sag,

brez topline trdnih verovanj.

Rahlo pihlja veter

daljne zamaknjenosti,

v blizhini koch ujete v pasti

v sedanjo razsezhnost.

Oplazeni robovi lenobe,

eksplodira meshanica zadrzhanega

besa v steklenichki dobrega

in atom ljubezni odleti

proti sideralnim daljavam,

v mnozhicah zvezdnih utrinkov

v razzharjeni svetlobi,

ki prizhigajo

oglushujocho nochno temo,

zhe v stiku z radialnimi

sonchnimi uchinki.

 

 

 

JADRA

 

Krpice beline

na modrem prostranstvu

nasproti komaj rojenemu soncu,

v svetlobni lupini,

ki trosi utripe

vitalnosti na gladki morski

povrshini, vabljivi

kot deklishka kozha, ki hlepi

po bozhanju brez konca in kraja.

Grejo in ishchejo shirna obzorja,

ki odmevajo po ljubezni,

s prisluhi razumnosti.

 

 

 

Z ZVEZDAMI

 

Barochna domishljija vdela

drobce vesolja

v sinje oko vznesenih zhensk

sredi chutnega dejanja, zdelanih

od tishine prostrane planote,

obsijane od sonca

v razgretem obdobju hrepenenja.

Zviti pergament

vsebuje usodo,

napisano za shalo

s chrnilom, temnim

kot kozmichna noch,

ki zmore prizhgati orbito

repatih zvezd,

ki so se otresle pravil tezhnosti.

V daljavi

se dushno obzorje izgublja

v prostranstvu rimske ceste,

povechane od sanjske resnichnosti,

luchi in sence se lovijo

v nachrtu valovanja

davnega chasa,

ki je odprt vzgibom strasti

v nebeshki alkovi.

 

 

 

PODSTRESHJE

 

Plesen vdira v srca,

ki so dovzetna za prevzem spominov

iz kovchkov, napolnjenih z zorno mladostjo,

z igrami, zvoki in dishavami,

ki zadehtijo iz kupov stvari,

ki smo jih lahkotno dozhiveli

in nanje tudi za dolgo pozabili.

Vrachajo se obrazi in smehljaji,

besede in ochitki,

zmrdovanja in namigi

in postanejo nekakshen okvir nashih

nekdanjih dushevnih dogodivshchin.

V gosti temi tabernakljev,

ki so bili nedostopni za navado,

ljubezen posije v

to bajko, ki postane

spet resnichnost.

Prah spiham z ure,

ki ponovno zachne techi

in tiktaka na chisto

nenavaden nachin.

 

 

 

AUSCHWITZ, OB ENIH

 

Gore chevljev

na poti

neskonchnih simbolov,

ki govorijo o zhivljenju,

jeza, zaprta v vitrinah,

nabito polnih s podlo zgodovino,

moshki in zhenske,

stvari, odvrzhene v kanto

blazne domishljavosti.

Chrtasta oblachila, da poudarijo

mrshavost suhih teles

v oslabelih dushah,

lesene stavbe, oster mraz,

in barbarstvo ugasne

chrno nebo v pomanjkanju sonca,

le toliko svetlobe kot za nagrobno luchko,

medtem ko psi brskajo vsi srechni,

da niso ljudje.

 

 

 

DNEVNI GLASOVI

 

Negiben zrak

v popoldanskem bleshchanju,

mesto se lushchi

v spreminjaste pike

vzdolzh ulic, razbeljenih

od same goste hoje.

Shushljanje glasov

in vrvenje znamenj

v vsakdanjem koncertu,

trud in strast

lepo tekmujeta,

v prsih pa

utrip tesnobe

ob somraku,

ki pozhivlja.

Na vecher se umiri

vrtinec hrupa,

trenutek miru,

mil in kratkotrajen

v prichakovanju norosti

charobne nochi.

 

 

 

SLED

 

Mesto se prebuja,

omamljeno od nochi

silnih kresov,

po ulicah teka

gibljiva sled

posebnega rojstnega dne.

Tishina, ki jo prekinjajo

premikajoche se machje shape,

s streh se cedi

na prazne plochnike

obchutje joka,

otozhnost odhoda,

v znamenju praznine

odmeva glas

skrivnostne osamljenosti.

 

 

 

AKROBATI IN VRVOHODCI

 

V velikem cirkusu pozhelenja

sproshcheno rojijo misli                        

na srchni progi in po tiru fantazije,

oroshene od sreche zgovornosti.

Vesele piruete in skoki radosti

govorijo srcem,

ki se tesno povzpenjajo

k prepovedanim ciljem,

po umirjeni presoji,

da potihoma prepevajo,

v nevsiljivi logiki

tihega petja,

izrazhenega iz razposajenih ust

violin, ki cvilijo v ozadju.                          

Praznik srca se nadaljuje,

plesanje, objemanje, bozhanje

povezujejo chute srechanja

v liturgiji privrzhenosti,

zapravljeni v navadah 

ljubezenskega  koledarja.

 

 

 

PRAH

 

Prah spominov

na obzorju

krajin, obsijanih

od zhgochih zvez, ki

stapljajo prijateljska jedra

in tekmovalne zamere,

ki so se nakopichile,

da ponovno spregovorijo

o smislu nemirne

vitalnosti dushe.

 

 

 

 

O AVTORJU

 

Italijanski pisatelj, pesnik in umetnostni kritik Enzo Santese se je rodil leta 1946 v Trstu, kjer zhivi, dela pa v Pordenonu. Organizator odmevnih kulturnih pobud za uveljavitev del na literarnem, gledalishkem in likovnoumetnostnem podrochju. Avtor shtevilnih radijskih in televizijskih oddaj. Pishe tudi gledalishke igre. Je chlan italijanske sekcije Mednarodnega zdruzhenja umetnostnih kritikov (A.I.C.A). Sodeluje na kulturnih straneh pri vech italijanskih dnevnikih in revijah. Ureja internetno revijo o umetnosti in kulturi Check Point. Doslej je objavil enajst pesnishkih zbirk, in sicer: Diapason (Diapazon), 1976; Cromie Lente (Pochasni barvni toni), 1982; Sentieri di sommaco (Steze z rujem), 1990; Velature emotive (Chustvena zastiranja), 1992; Piani di volo (Nachrti o poletih), 1996; Chicca ascolta (Chicca, poslushaj), 1999; Meridiani capovolti (Preobrnjeni meridiani, 2001; Verdeacqua versi in trasparenza (Vodnozelena stihi proti luchi), 2003; Orizzonti rivelati (Razkrita obzorja), 2004, in Cenni e silenzi nei ritmi della poesia (Na/migi in molchanja v ritmih poezije), 2007.

 

 

Prevod iz italijanshchine in zapis o avtorju Jolka Milich