Revija SRP 87/88

Dokumenti
Dokument 1
Revija SRP
Jolka Milič
Pismo uredništvu
MLADIKA – za rubriko PISMA
ul. Donizetti 3
34133 TRST
Italija

Sežana, 9. maja 2008

Spoštovano uredništvo,
 
v rubriki PISMA aprilske Mladike (štev. 4) sem nedavno prebrala pisemce kanadskega Slovenca in publicista iz Montreala Toma Ložarja. Očitno vam je poslal pismo po e-pošti, brez strešice na črki z, saj ste ga samo po sebi umevno brali, kot je pisalo – Lozar – a obenem mu nevede in nehote pokvečili slovenski priimek Ložar, kot nam ga radi kvečijo bolj ali manj vsi tujci, da ga lažje preberejo. Potemtakem bi včasih le kazalo, da bi pisci, ki kaj pošiljajo po elektronski pošti, pisali imena s šumevci (vsaj v oklepaju) tudi v posodobljeni, da ne rečem že – zloglasni bohoričici, ki je bolj oklevetana, kot si revica zasluži. S tem bi se izognili nevarnosti, če že marsikaj znamo razbrati pravilno, čeprav je pisano brez strešic, da kakšno navadno miš spremenimo v mis Slovenije, pasjo šapo v aprilsko sapo, sončni žarek v kakšen učinkovit magični zarek, Toma Ložarja pa v Lozarja.

Kaj pravite, dragi in spoštovani dr. Drago Bajc, v zvezi s temi specifičnimi primeri? Se bi dalo doseči kakšen pameten kompromis? Ali ste še vedno granitno trdno prepričani, z večino Slovencev, ki niso ravno doma v mednarodnih poslih, ker se raje ukvarjajo z domačimi, manj izpostavljenimi aferami kot z večjezičnostjo, in z vašo ženo pa mojo nadvse drago prijateljico Diomiro zraven, ki je v tej zvezi tudi neomajna, o nesmislu uporabe inkriminiranih črk še iz Prešernovih bajnih časov al' prav se piše …”? In sicer (v posodobljeni bohoričici) ch za č, sh za š in zh za ž?

Dolgujem vam še odgovor na pismo v 9. številki Mladike iz leta 2005, saj zadeva tudi mene, ker sedim v uredništvu SRPa in za navrh poznam naše razmere veliko bolje od vseh drugih. A ker je problematika še vedno aktualna, rešitev naših jezikovnih težav pa še daleč, tako rekoč za devetimi gorami in vodami, saj se še ni premaknila niti z mrtve točke, se res ne mudi, deloma vam je sicer odgovorilo uredništvo SRPa že davno na svojih straneh; kar manjka, pa bom še jaz dopolnila, ko časi dozorijo, in časi nenehoma zorijo, če nam je všeč ali ne, ni kaj.

A ta Lozar / Ložar je v bistvu le izgovor, da vam prepišem njegovo misel na koncu članka Kaj slovenščina, tudi ženske so preveč komplicirane v sobotni prilogi Dela z dne 3. maja 2008, kjer omenja slovlitovce (e-mail: slovlit@ijs.si), to je zelo odmevno elektronsko pošto Slavističnega društva, ki jo vodi prof. Miran Hladnik iz Ljubljane. Prepričana sem, da bo tudi bralstvo Mladike Ložarjeva šegavost nasmejala, kot je mene in še marsikoga, saj že kroži po internetu po zaslugi ljubljanskih slavistov in tako rekoč zabava slovenščino celo. Citat:

 
»Slovlitovci, vsi iz sebe, so me tudi opozorili, da se grejo na obali novo univerzo, sredozemsko, in da misli ta kšeft kar v angleščini poslovati. Ne se bat! Ni res! Če pokukate v njihov spletni dom, boste videli, da poslujejo v pidginu. Grad pravi, da je pidgin spačena angleščina, ki jo govorijo v Aziji”. In ob Jadranu.«

 

Ljub pozdrav
Jolka Milič

 

__________
v bohorichici