Revija SRP 87/88

Dokumenti
Dokument 1
Revija SRP
Jolka Milich
Pismo urednishtvu
MLADIKA – za rubriko PISMA
ul. Donizetti 3
34133 TRST
Italija

Sezhana, 9. maja 2008

Sposhtovano urednishtvo,
 
v rubriki PISMA aprilske Mladike (shtev. 4) sem nedavno prebrala pisemce kanadskega Slovenca in publicista iz Montreala Toma Lozharja. Ochitno vam je poslal pismo po e-poshti, brez streshice na chrki z, saj ste ga samo po sebi umevno brali, kot je pisalo – Lozar – a obenem mu nevede in nehote pokvechili slovenski priimek Lozhar, kot nam ga radi kvechijo bolj ali manj vsi tujci, da ga lazhje preberejo. Potemtakem bi vchasih le kazalo, da bi pisci, ki kaj poshiljajo po elektronski poshti, pisali imena s shumevci (vsaj v oklepaju) tudi v posodobljeni, da ne rechem zhe – zloglasni bohorichici, ki je bolj oklevetana, kot si revica zasluzhi. S tem bi se izognili nevarnosti, che zhe marsikaj znamo razbrati pravilno, cheprav je pisano brez streshic, da kakshno navadno mish spremenimo v mis Slovenije, pasjo shapo v aprilsko sapo, sonchni zharek v kakshen uchinkovit magichni zarek, Toma Lozharja pa v Lozarja.

Kaj pravite, dragi in sposhtovani dr. Drago Bajc, v zvezi s temi specifichnimi primeri? Se bi dalo dosechi kakshen pameten kompromis? Ali ste she vedno granitno trdno preprichani, z vechino Slovencev, ki niso ravno doma v mednarodnih poslih, ker se raje ukvarjajo z domachimi, manj izpostavljenimi aferami kot z vechjezichnostjo, in z vasho zheno pa mojo nadvse drago prijateljico Diomiro zraven, ki je v tej zvezi tudi neomajna, o nesmislu uporabe inkriminiranih chrk she iz Preshernovih bajnih chasov al' prav se pishe …”? In sicer (v posodobljeni bohorichici) ch za č, sh za š in zh za ž?

Dolgujem vam she odgovor na pismo v 9. shtevilki Mladike iz leta 2005, saj zadeva tudi mene, ker sedim v urednishtvu SRPa in za navrh poznam nashe razmere veliko bolje od vseh drugih. A ker je problematika she vedno aktualna, reshitev nashih jezikovnih tezhav pa she dalech, tako rekoch za devetimi gorami in vodami, saj se she ni premaknila niti z mrtve tochke, se res ne mudi, deloma vam je sicer odgovorilo urednishtvo SRPa zhe davno na svojih straneh; kar manjka, pa bom she jaz dopolnila, ko chasi dozorijo, in chasi nenehoma zorijo, che nam je vshech ali ne, ni kaj.

A ta Lozar / Lozhar je v bistvu le izgovor, da vam prepishem njegovo misel na koncu chlanka Kaj slovenshchina, tudi zhenske so prevech komplicirane v sobotni prilogi Dela z dne 3. maja 2008, kjer omenja slovlitovce (e-mail: slovlit@ijs.si), to je zelo odmevno elektronsko poshto Slavistichnega drushtva, ki jo vodi prof. Miran Hladnik iz Ljubljane. Preprichana sem, da bo tudi bralstvo Mladike Lozharjeva shegavost nasmejala, kot je mene in she marsikoga, saj zhe krozhi po internetu po zaslugi ljubljanskih slavistov in tako rekoch zabava slovenshchino celo. Citat:

 
»Slovlitovci, vsi iz sebe, so me tudi opozorili, da se grejo na obali novo univerzo, sredozemsko, in da misli ta ksheft kar v angleshchini poslovati. Ne se bat! Ni res! Che pokukate v njihov spletni dom, boste videli, da poslujejo v pidginu. Grad pravi, da je pidgin spachena angleshchina, ki jo govorijo v Aziji”. In ob Jadranu.«

 

Ljub pozdrav
Jolka Milich

 

_____
v gajici