Revija SRP 87/88

Damir Globochnik
 
 
 
PORTRETNE KARIKATURE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU (1924–1932)
 
 
Konec decembra 1924 je katolishki dnevnik Slovenec zachel izdajati tedensko prilogo Ilustrirani Slovenec, v kateri se je ob kopici foto­grafij redno nashel tudi kotichek za karikature, na kar je najbrzh vplivalo dejstvo, da je te tedaj redno objavljal liberalni dnevnik Jutro. Karikature v Ilustriranem Slovencu je sprva risal Maksim Gaspari (1883–1980), ki je za posamezno shtevilko pravi­loma pripravil politichno karikaturo ali dve portretni karikaturi. Namesto podpisa jih je oznacheval z »X.« Leta 1926 se je Gaspariju pridruzhil Hinko Smrekar (1883–1942), ki jih je naslednje leto risal sam. Leta 1928 se je vrnil Gaspari, vendar so karikature v Ilustriranem Slovencu tedaj postale redke. Izdajatelj Ilustriranega Slovenca je bil dr. Franc Kulovec (od 1929 Ivan Rakovec), urednik Fran Erjavec, tiskala ga je Jugoslovanska tiskarna.

 

Gasparijeve portretne karikature so bile nekakshno nadaljevan­je njegovih portretnih karikatur v predvojnih dnevnikih Jutro in Dan. Oba chasnika sta bila protiklerikalno usmerjena. Gaspari je zanju (kot nekdaj za liberalni satirichni list Osa) narisal vrsto ostrih politichnih karikatur, kar ni motilo urednishtva Ilustriranega Slovenca, da ga leta 1925 ne bi najelo za karikaturista. Morda ga je celo povabilo k sodelovan­ju zaradi njegovih predvojnih karikatur, saj dejstvo, da z Ilustriranim Slovencem sodeluje avtor najbolj znane anti­klerikalne karikature z zachetka stoletja (naslovnice 1. sht. Ose), nikakor ni bilo zanemarljivo. Gaspari je torej za Ilustrirani Slovenec po narochilu risal karikature, ki jih opredeljujejo diametralno nasprotni nazorski pogledi kot njegove prve karikature.

Vech svobode si je najbrzh privoshchil pri portretnih karikaturah, cheprav so tudi prve med njimi sluzhile politichnim ciljem. V 4. sht. Ilustriranega Slovenca iz 1925 je narisal shtiri protikandidate Slovenske ljudske stranke Albina Prepeluha, dr. Gregorja Zherjava, Ivana Puclja in dr. Nika Zhupanchicha. V sklop volilnega boja sta sodili tudi portretni karikaturi dr. Ljudevita Pivka in dr. Alberta Kramerja v 6. sht.

 

Po zakljuchku volitev je zachel Gaspari karikirati nepolitike. Skoraj vedno so bili predstavljeni v paru: »Pesnika neodreshenega ozemlja dr. Igo Gruden / dr. Jozha Lovrenchich« (sht. 9), »Psihiater, dr. med. et phil. Alfred Shesherko« (sht. 10), urednika Doma in sveta in Ljubljanskega zvona France Koblar ter Fran Al­brecht (sht. 11), »Iz galer­ije slovenskih industrijcev Dragotin Hribar / Anton Rojina« (sht. 12), »Iz hrama slovenske Talije Ivan Levar / Zvonimir Rogoz« (sht. 13), »Nashi banchni mogotci dr. Ivan Slokar ravnatelj “Zadruzhno gospodarske banke” / Alojzij Tykach ravnatelj “Ljubljanske kre­ditne banke”« (sht. 18), »Nashi impresionisti Rihard Jakopich / Matija Jama« (sht. 19), »Filozofa nashe filozofske fakultete dr. France Veber / dr. Karel Ozvald« (sht. 21), »Dr. Fran Kidrich / dr. Ivan Prijatelj« (sht. 22) ter »Rajko Nahtigal / dr. Franc Ramovsh« (sht. 42), »dr. Matevzh Shmalc, tajnik ljubljanske univerze / dr. Vladimir Ravnihar, bivshi ljubljanski poslanec in poverjenik« (sht. 24), »Iz galerije slovenskih pevovodij Zorko Prelovac, pevovodja “Ljubljanskega Zvona” / Srechko Kumar, pevovodja ljubljanske Glasbene Matice« (sht. 25), »dr. Demeter Bleiweis vitez Trstenishki,shef-zdravnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev / dr. Ivan Zajec, predsednik Drushtva zdravnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev« (sht. 26), »dr. Andrej Gavazzi, profesor geografije na ljubljanski univerzi in nash meteorolog« (sht. 28), »Pervaki nashe Narodne galerije Janez Zorman, predsednik N.G. / dr. Izidor Cankar, tajnik N.G.« (sht. 29), ljubljanski magistratni ravnatelj in gledalishki kritik dr. Miljutin Zarnik (sht. 32), pravnika dr. Jakob Mohorich in dr. Danilo Majaron (sht. 33), chlana ljubljanskega obchinskega sveta Anton Likozar in Josip Turk (sht. 34), »Iz nashe prosvetne uprave prof. J. Vadnjal / Engelbert Gangl« (sht. 35), Fran Shuklje in Ivan Hribar (sht. 39), poslanca France Kremzhar in dr. Andrej Gosar (sht. 41), dr. Vekoslav Kukovec in dr. Anton Jerovshek (sht. 47), glavna urednika Narodnega dnevnika in Slovenca Sasha Zheleznikar in Franc Terseglav (sht. 49), »Iz galerije nashih industrialcev Peter Kozina / Karel Pollak« (sht. 50) in chisto na koncu urednik Ilus­triranega Slovenca ter avtokarikatura Maksima Gasparija (sht. 51). Vrsta tovarnarjev, novinarjev idr. je vkljuchena tudi na karikaturo »Otvarjanje letoshnjega velesejma«.

 

Izbiro portretnih karikatur je marsikdaj pogojevala vsebina posamezne shtevilke. Par tvorita dve samostojni karikaturi, ki ju med seboj povezuje samo pripadnost obeh karikirancev istemu politichnemu, gospodarskemu ali kulturnemu krogu in dejstvo, da sta karikaturi objavljeni ena poleg druge. Izjema je le par »Shuklje & Hribar«, ki ju je Gaspari prikazal kot doprsna kipa na isti karikaturi. »Ali ni “fletna” ta karikatura, ki jo je Slovenec priobchil pred sedmimi leti o mojem razmerju z Ivanom Hribarjem. Zlasti mene je dobro pogodil risar, ko svojega nasprotnika tako neznansko “sivo” gledam!« Tako je karikaturo ocenil Shuklje (Sodobniki mali in veliki, Ljubljana 1933, str. 321), ki se je s Hribarjem javno sprl zhe pred skorajda pol stoletja. Njun spor je she zlasti odmeval v javnosti leta 1883 med prepiri med t. i. elastiki in radikali, ki se je sicer zakljuchil 1886, kar ne pomeni, da sta oba »intimna neprijatelja« zakopala bojni sekiri. Sredi dvajsetih let sta se spustila v nekakshen boj »s knjigo nad knjigo«. Leta 1926 je izshel prvi del Shukljetovih spominov, v katerih si je precej privoshchil Hribarja, ta pa je prav tako zhe pred prvo svetovno vojno zachel pripravljati svoje spomine, cheprav je mislil, da bodo izshli shele po njegovi smrt. She istega leta je zato Hribar napisal odgovor Franu Shukljetu v spominsko knjigo, v katerem je napovedal izid svojih spominov.

 

Gaspari je leta 1926 nadaljeval z risanjem portretnih karikatur: »Iz galerije ljubljanskih “birtov” “Figabirt” / “Shtaj­zel”« (sht. 5), slikarja Sasha Shantel in Ivan Vavpotich (sht. 7, tu tudi Podrekarjeva karikatura Danila Cerarja iz 1916), »Z nashe juridichne fakultete dr. Metod Dolenc / dr. Gregor Krek« (sht. 11), »Nashi zalozhniki Lavos­lav Schwentner, znani bivshi ljubljanski zalozhnik in knjigarnar / Ivan Mesar, ravnatelj Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani« (sht. 12), »Iz galerije nashih pisateljev dr. Ivan Pregelj / dr. Ivo Shorli« (sht. 15), Janko Ravnik in Ante Gnidovec (sht. 21), »Odmevi z letoshnjega ljubljanskega velesejma M. Shukljet / dr. F. Windischer« (sht. 28), »Iz albuma kolovodij mariborskih “radikalaca”« (dr. Rav­nik, Janko Tavchar in med njima kot Bog oche srbski centralist Nikola Pashich, sht. 30), italijanski generalni konzul Marchese L. Gavotti in francoski konzul P. J. Flach (sht. 38), zgodovinarka dr. Melita Pivec-Stele in botanicharka dr. Angela Piskernik (sht. 41). Med skupinske portretne karikature spada tudi karikatura »Emonska Atena« oziroma »Iz ljubljanskega zhenskega sportnega zhivljenja« (sht. 24).

 

V 10. sht. je bil z vrsto starejshih ilustracij in karikatur, med katerimi se je skrivala tudi avtoportretna karikatura iz 1919, predstavljen Hinko Smrekar, ki je zachel sodelovati z Ilustriranim Slovencem. Tudi Smrekar je prispeval vrsto portretnih karikatur. Vech njegovih karikatur je zdruzhenih v sklop »Nashe stanovanjske zadruge« (sht. 42). Sledijo »Ptujski kulturni delavci Viko Shkrabar, arheolog, sicer notarski kandidat / Dr. France Kotnik, narodopisec in predsednik muzejskega drushtva, sicer profesor« (sht. 45), »Znamenita slovenska lovca« (sht. 46, slikar Peter Zhmitek, drugi je neznan), »Nashi Presherno-slovci«: dr. France Kidrich, dr. Ivan Prijatelj, dr. Josip Puntar in dr. Andrej Zhigon (sht. 49), karikatura »Dr. Fr. Virantove inekcije« (sht. 50) in ob zakljuchku leta »Nasha letoshnja karikaturista« (sht. 53). Smrekar je narisal Gasparija, ki rishe z vsemi shtirimi (ochitno ga je imel za bolj produktivnega risarja), sam pa namesto v chrnilo pomaka pero v posodico s strupom.

 

Leta 1927 je bilo v Ilustriranem Slovencu objavljeno manj portretnih karikatur. Smrekar je prispeval karikature humoristichnega pisatelja Frana Milchinskega (sht. 24), skladatelja Antona Lajovica (sht. 30), Otona Zhupanchicha in »I. Jelachina ml., predsednika TOI« (sht. 33). Ivan Chargo (1898–1958) je karikiral komponista Marija Kogoja in Milana Skrbinshka v vlogi Gobseka (sht. 9), Kapelni­ka Nefata (poenostavljena Chargova verzija te karikature je bila 1926 objavljena v Jutru) in Emila Kralja v vlogi Melhiorja v igri Danes bomo tichi (sht. 25) ter arh. Rada Kregarja, upravnika Slovenskega narodnega gledalishcha (sht. 39).

 

Za letnik 1927 je Smrekar poleg portretnih in politichnih karika­tur narisal nekaj satirichnih ilustracij, Ilustrirani Sloven­ec je objavil tudi dve njegovi karikaturi iz dijashkega lista Mentor. Med najbolj zanimive Smrekarjeve satirichne ilustracije spada risba »Pereat karikatura!« v 7. sht. iz 1927, ki jo spremlja daljsha pesem:

 

»Kdor je v listu karikiran, / do dna dushe je pikiran.
(Ljubljanca, Ljubljanca, / Ljubljanca je dolga vas ...)
Vsak brez cvetja drugim rozha, / napram sebi je mimozha!
Kdor brez greha, je napake, / naj obsoja spake take!
Karikiran je pretiran, / zlepshan idealiziran!
In Apolon ni Terzites, / kdor je v fraku, ni she “vitez”!
frakom niso v skladu shkornji, / vidci niso duhoborni.
Pametneje je molchati, / chez smeti pa plahto djati.
Lepshe s svetom pach izhajash, / che ga hvalish, nich ne grajash.
Kar je grdega obrni, / vse na lepo stran prevrni.
Ni pijancev, ni kvartachev, / srboritih pretepachev.
Nepolirani banditi / so duhovi plemeniti.
Zaokrozheni filistri / vse Modrosti so ministri.
V avtih, pesh ino v kochiji / vsi talenti in zheniji.
Vsi so lepi brez primere! / Hvali, hvali ni zamere!
Vse so lepe brez primere, / bajno krasne she megere!«
Vivat bela politura! / Pereat karikatura! / (Ljubljanca, Ljubl­janca, Ljubljanca dolga vas ...)«

 

Pesem naj bi se pela po napevu »Ljubljanca ... dolga vas«. Smrekar jo je zakljuchil z bojevitim »Vivat bela politira! Pereat karikatura!« (»Naj zhivi lep zunan­ji sijaj! Vrag vzemi karikaturo!«) in opremil z risbo starke, ki v ogledalu opazuje svoj mladostni obraz.

 

V naslednjih letnikih Ilustriranega Slovenca srechamo samo nekaj portretnih in nobene politichne karikature. Leta 1928 jih je znova risal Gaspari: elektrotehnik in shahist dr. Milan Vidmar (sht. 10), pisateljica in chasnikarka Marija Kmet (sht. 13), pisatelj in politik dr. Anton Novachan (sht. 16), pesnik in kritik Tine Debeljak (sht. 19), umetnostni in glasbeni kritik dr. Stanko Vurnik (sht. 43) in pisatelj Fran Saleshki Finzhgar (sht. 51). Gaspari se je tokrat precej odmaknil od findesieclovske risbe. V 39. sht. je bila objavljena tudi znana skupinska portretna karikatura Nikolaja Pirnata »K razstavi “chetrte generacije”« z vsemi razstavljavci: Francetom Pavlovcem, Miro Preglej, Olafom Globochnikom, Miho Maleshem, Janezom Mezhanom in Pirnatom.

Leta 1929 je Smrekar prispeval samo avtoportretno karikaturo (sht. 1). V 6. sht. tvorita par Gasparijevi karikaturi slikarja Franja Stiplovshka ter etnologa in geografa prof. Franja Basha. Slednjo karikaturo, ki sodi v serijo »Mariborski obrazi«, je narisal avtor, ki ga poznamo samo po zachetnicah imena in priimka »MZh«. Za 8. sht. je Gaspari prispeval karikaturo uchitelja in zbiralca etnografskega blaga Bozha Rachicha. Karikatura prof. Ladija Mlakarja, ki je delo »MZh«-ja, spada v serijo »Mariborski obrazi«, ki se nadaljuje v naslednjih shtevilkah. V sht. 23 je bil predstavljen umetnostni zgodovinar dr. France Stele, ki ga narisheta France Urshich in neznan karikaturist. V sht. 27 je Gaspari narisal »dr. Fr. Vodopivca ljubljanskega velikega zhupana«. Sledita samo she »Avgust Bukovec Znani ljubljanski vrtnar, chebelar in ljubitelj likovne umetnosti« (sht. 37) in profesor germanistike dr. Jakob Kelemina (sht. 52). »Mari­borski obrazi« se nadaljujejo tudi v naslednjem letniku (dve karikaturi iz te serije sta Pirnatovo delo).

Leta 1931 se je z odlichnimi, vendar redko posejanimi portretnimi karikaturami vrnil Smrekar, ki je objavil dve Finzhgarjevi karikaturi (sht. 6), karikature kiparja Tineta Kosa (sht. 19), slikarja Matija Jama (sht. 21), kiparja Toneta Kralja (sht. 27), »Akad. kiparja Zhaneta Jurkovicha dekorativno in monumen­talno polovico« (sht. 31) ter karikaturi dr. Antona Breznika (sht. 37) in dr. Franceta Vebra (sht. 52).

Leta 1932 je Smrekar na karikaturi »Mnogozaposleni slikar in skladatelj Sasha Shantel« (sht. 4) naslikal prijatelja iz chasov dunajske Vesne, ki istochasno slika in igra na violino. Sasha Shantel je odgovoril na Smrekarjevo prijateljsko zbadljivko. Na karikaturi »Popularni nash akad. slikar, karikaturist in hishni posestnik Hinko Smrekar« je upodobil Smrekarja kot petelina pred kurnikom oziroma ptichjo kletko – »Vilo Kurnik«. Tako je Smrekar poimenoval skromno hishico, v kateri je prebival. Za drugo ime zanjo si je izbral »Foglovzh«, kar pomeni v ljubljanskem zhargonu ptichja kletka. V 21. sht. sta bili objavljeni karikaturi mladinskega pisatelja Josipa Ribichicha in pesnika Franceta Vodnika, ki ju je narisal France Gorshe.

 

V 50. sht. iz leta 1931 so bile predstavljene nenavadne »Ribnishke karika­ture«, v oljni tehniki naslikani prizori, ki so bili delo ravnatelja meshchanske shole v Ribnici, Janka Troshta (1894–1975). Karikature so zanimive kot odrazi pristne ljudske »shegavos­ti, ki jo Ribnichani kazhejo v besedah, dovtipih in slikah«, in tudi kot napoved povojnega naivnega oziroma samorastnishkega slikarstva. Njihov avtor, narodopisec, topograf, muzealec in lutkar Janko Trosht je bil tudi slikar-amater. Poleg krajinskih in zhanrskih motivov je risal karikature »predvojnih trzhanov« (po: Niko Kuret, Janko Trosht, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1982, str. 190).