Revija SRP 87/88 

Andrej Shuster Drabosnjak

 

 

SVOVÉNJE OBACÉ

 

(Slovenski ABC)

 

 

(II. krog)

 

Ano reglzo bom od tah ſanikarnah pavrov brav

Ta pridne bom jas pernieh zheſti nau

Ta pridni skerbo sadusho noi hisho

Ta hudobni pavse sousede pohusha

Bodi isvsiemi lepu noi pase doro grade

Te bojo vsi sousedi jemeli suo rade

Shevina knema pameti noi kna vje

Drupuele prida she pshenizoko poje

Caite mamo mi shlaht sata dela

Kier ani kumei zhakajo daje nedela

Da se dovol shganja spio noi prat naji

Doma so pa otrozi shana nappueu naji

Daje li dragota se she nekatieri kmeſti pela

Da tamo bras skerbi kurbja pia noi shpila

Da shpila kaker vesoko le eden ozhe

Doma pani soli belpa aniere mozhe

En tak kader mou pride shana shnjem shtolzietra

On pak klubi druje shanſtuo kerasiera

Ane so padro shane tudei kaker kazhe

Davseme moshu usu guout noi nosi hvazhe

Faint je tazhome moshu dajei on rezhi kei nasmje

Dali vidi da ona sazhi ta bueli pisl snje

Mosh dieva doma noi svoje poli

Shana niemu nezh navarjeme kader kei sboli

Gvishno hushije satazha mosha

Kader shana druje sraven jema

Kni husha hudiza kader se shana griehe poda

Tedei nie mosh anu rivno shivlenje ma

Heduje kader je shana vhishi kaker sberina

Tamo terpo ludi noi shevina

Ana prava gospodinja noi an pravi gospodar

Daſta posuam jeſti noi von inu ta burnam dar

Ia vi gospodarji matha velko doushnueſtov she

Naiprei skerbte sanieh dushe

Merkeita ali huapzi doma lasho

To skerb nuzeita naipprei vasho

Kna jemlita v'sushvo tazha shanſtva

Katere knamorjo biti bras moshtva

Pomerkeita tudei nanje

Da bota vedeli htve kniem gre

Leite kai jas vam hvapzi dekle poviem

Satu kier savasho doushnueſt doro viem

So dro tudi posli shmentani ani

Da dovi seda kader goſpodarja sraven ni

Merkeita jas vam she amrt tako pravem

Da tudei bodita flisk kader goſpodarja kni sraven

Sedei mam she sene noi nekatiero shzher

Kier so ozhetam noi matheram napokorni szer

Nam volati daje sazhi ozha prav vezhi

Vendar vesujajo vse nozhi

Nekatiere te nezhiſti grieh tako oslepi

Dase vtam shtemajo noi sejem prov sti

Oh ta grieha se obedn nanavelizha

Dalih vso shtrafo sa sabo vliezha

Bo nekatieri shovnier skues tu gratou

Dekelza pa ana kuerba varjemi moi perjatou

Polei te grieh opravi ludi ob zheſt noi obvagu

Bueg otou dabi jas vegou vam vse tu

Lubi moi periatou

Jas sim an paver gratou

Qumei sim se shribou pa knism utegnou bol

Jas mam bras ta deua dovol

Vdavonik mam jas zvelko deva

Svezhiera pa seshano ukupa leizh greva

Radi pridajo kmen unedieu ludi

Da prad niemi pokoja ni

Tu sim jas stuerou koperska kuje

Da vjeſta foushijo mad ludmi prov kakuje

Sedei mena shkoda suo modraga vezhi

Vender mam pomenkenje velko rezhi

Jas sim se na ta vezha perjatala sanesou

Pa glih te je menei rozhe terdu svesou

Tu vieſte dasim mou dober kruh brashkode vsah ludi

Sai vieſte usi kai se menei godi

Da utam buase velko dnarjou bo

Jas si vender pomagati namo

Vino pyje moi sourashnk noi gre prate jeſt

Jas mam pa glih tui doro damam ano doro vieſt

Tiho tiho gospudi vi

Poshusheite kai se vam povje

Waram jas date kni biu gospud bel an bogat

Katieri je sazheu semlo kopat

Menei sepa dro taku sti

Da je biu le od gmain ludi

Xtuer ta prueva je an pour biu

Katieri je nam te kruh dobiu

Kader sviet ta paura knabiv mou

Se obeden gospued nabiu snashou

Yas sahualmte o bueh ti nash

Da skues paura nam kruh dash

Moja pamat mene taku vezhi

Da od paura pridajo vse rezhi

Zieu sviet biv nezh dr pauer kruh kna biu dobiv

Se tudei obeden gospued nabiv rodiv

Sazhi ſtan pride od paura knam

Te graf noi firsht inu kaisher sam.

 

Konz

 

 

 

JEZIKOVNE OPOMBE:

 

jas pernieh zhesti nau – jaz (jih bom) pri njihovi chasti pustil;

Bodi isvsiemi lepu noi pase doro grade – bodi z vsemi lepo pa se dobro vedi;

Shevina knema pameti noi kna vje – zhivina nima pameti in ne ve;

Drupuele prida she pshenizoko poje – do polja pride she pshenichko poje;

noi prat naji – in pechenk najé;

shana nappueu naji – zhena napol nagi;

Daje li dragota se she nekatieri kmesti pela – dasi je draginja, se she nekateri v mesto pelje;

kurbja pia noi shpila – se kurba, pije in igra (karte);

belpa aniere mozhe – bolj pa nich moke;

kader mou pride shana shnjem shtolzietra – kadar domov pride, se zhena z njim postavlja;

Davseme moshu usu guout (nem. Gewalt) noi nosi hvazhe – da vzame mozhu vso oblast in nosi hlache;

Faint (nem. Feind) – sovrazhnik;

ona sazhi ta bueli pisl (nem. Biss, Bissel) snje – ona vsak ta boljshi zalogaj poje;

Gvishno hushije satazha mosha – gotovo je hujshe za takega mozha;

anu rivno shivlenje ma – eno revno zhivljenje ima;

Dasta posuam jesti noi von inu ta burnam dar – dasta poslom jesti in lon in bornim dar;

doma lasho – doma lezhijo (spijo);

Kna jemlita v'sushvo tazha shanstva – ne jemljita v sluzhbo takih zhensk (takega zhenstva);

amrt (an bart; nem. eine Fahrt) – enkrat;

sene noi nekatiero shzher – sine in nekaj hchera;

Nam voláti – pustim veljati (dopushcham);

vesujajo – vasujejo;

Bo nekatieri  shovnier skues tu gratou – marsikateri bo zholnir (vojak) skozi to (zato) postal;

Jas mam bras ta deua dovol – jaz imam brez tega dela dovolj;

Pa glih te je menei rozhe terdu svesou – pa ravno ta je meni roke trdo zvezal;

Jas si vender pomagati namo – jaz si vendar pomagati ne morem;

glih tui doro damam ano doro viest – ravno to dobro, da imam (eno) dobro vest;

Waram – baram (vprasham) ali berem (chitam);

Xtuer ta prueva je an pour biv – kdo(r) ta prvi je en paver (kmet) bil;

Yas sahualmte o bueh ti nash – jaz zahvalim te, o bog ti nash;

Zieu sviet biv nezh dr pauer kruh kna biu dobiv – cel svet bi bil nich, che kmet kruha ne bi dobil;

Sazhi stan pride od paura knam – vsak stan pride od kmeta (k nam);

Te graf noi firsht inu kaisher sam – ta grof in knez in cesar sam.

 

 

 

 

OPOMBA K DRABOSNJAKU

 

Andrej Shuster Drabósnjak (6. 5. 1768, Drabósinje pri Vrbskem jezeru – 22. 12. 1825, Umbar), najpomembnejshi koroshki »bukovnik« (slovenski kmet kot samouki literarni ustvarjalec), ljudski pesnik, dramatik; v svoje narechje prirejal tuja dela. Ob 240-letnici rojstva je tukaj predstavljen z odlomkom iz satirichno-pouchne pesnitve Slovenski ABC (njegova najpomembnejsha pesnishka stvaritev; natisnjena verjetno med 1810-1820 v broshuri brez letnice, danes izgubljena), v kateri je v metrichno prostih, zaporedno rimanih verzih brez interpunkcije, zvrshchenih po shtiri za eno chrko bohorichice-latinice (s Q, W, X, Y, brez J, U), v shtirih krogih (uvod in shtirikratna abeceda v akrostihu) slikovito socialnokritichno in tudi humorno obdelal vodilne teme: slehernik, kmet, duhovnik, smrt. Tukajshnji tekst je posnet po objavi Franceta Kotnika v reviji Slovenski jezik, 1941. 

 

Izbor in opombe: Ivo Antich