Revija SRP 85/86

Lev Detela

 

LITERARNA POPOTOVANJA
(II)

 

Mallorca – otok tisocherih obrazov

 

O Mallorci na zahodu Sredozemskega morja pripovedujejo, da je otok tisocherih obrazov. Gorski grebeni in pod njimi ponekod skoraj nedostopna skalnata obala, ki se strmo dviga iz sinjega morja, se nenadoma prevesijo v obshirno peshchino, za katero se v prostrani nizhini ob mochvirskih livadah in gozdovih nahajajo rodovitna zhitna polja in travniki, na katerih se pasejo ovce in stoje mlini na veter. Januarja se belo razcveti shest milijonov mandljevcev. Po sadovnjakih in vrtovih rastejo oljke, pomaranchevci, limonovci in rozhichevci. Rozhmarin, timijan, lovor, figova drevesa podarjajo pokrajini svojevrsten znachaj.

Shpanski Nobelov nagrajenec Camilo Jose Cela je zapisal, da »v Mallorci zhivijo shtevilne Mallorce, turistichna Mallorca, stara patriarhalna Mallorca, industrijska in rokodelska Mallorca, Mallorca kmetov in Mallorca ribichev«. Toda ta veliki otok, na katerem shpanstvu in »velikemu svetu« ne prevech naklonjeno prebivalstvo govori posebno varianto katalonskega jezika, je tudi bogato posejan z zgodovino. Svoj chas, po kartazhanski zasedbi (baje se je na otoku rodil slavni vojskovodja proti Rimu Hanibal) in po rimskem in zgodnjesrednjeveshkem obdobju, je bila Mallorca del pomembnega arabskega kalifata Cordoba in potem, po rekatolizaciji, nekaj chasa celo samostojno krshchansko kraljestvo, dokler je leta 1349 ni osvojil aragonski kralj. Toda ves stari chas so jo pestili vpadi piratov. Precej pomembna je tudi v kulturnem oziru. In literarno. Kot bogata zakladnica katalonske knjizhevnosti, napisane v jeziku, ki ga govori okoli shest milijonov ljudi v Kataloniji s sredishchem Barcelono, v Andorri, Valenciji ter na Mallorci in drugih Balearskih otokih.

Zhe v chasu srednjeveshkega samostojnega kraljestva je otoshko literaturo v domachem jeziku utemeljil teolog Ramon Llull (1235 – 1315), ki je deloval na dvoru prvega kralja Jaumeja I. (Jakoba I.). Veshch je bil hebrejshchine in arabshchine. Tudi v latinshchini je napisal shtevilne razprave. Umrl je muchenishke smrti kot misijonar v Alzhiriji in bil razglashen za svetnika. Drugi pomembni mozh otoka je leta 1713 rojeni franchishkan Fra Juniper Serra, ki je kot misijonar deloval med Indijanci v Severni Ameriki. Tam je ustanovil 21 misijonov. Iz njih se je razvilo danashnje kalifornijsko velemesto San Francisco in she okrog shest drugih severnoamerishkih milijonskih mest.

Po chasu Francove diktature, ki se je upirala realni ideji vechnacionalne Shpanije in hotela s kultom nacionalne shpanske hispanidad zadushiti vse druge v tej veliki drzhavi obstojeche jezike in kulture, galicijsko, baskovsko in katalonsko, uzhivajo danes tudi Katalonci z novo ustavo zashchiteno avtonomijo. Palma (340.000 prebivalcev), glavno mesto Mallorce, je upravno sredishche Balearskih otokov s samostojno regionalno vlado in parlamentom.

Malo znano pa je, da so se na Mallorci rodili in velikokrat delovali pomembni katalonski knjizhevniki. V novejshem chasu na primer Baltasar Porcel, Carme Riera, Miquel Angel Riera in Llorenc Villalonga, med katerimi so nekateri skushali pisati v katalonshchini zhe v chasu Francove diktature. Ti avtorji presenechajo z raznovrstnostjo motivov in stilistichnih pristopov. Znachilno je, da nekateri izmed njih v svoja dela vpletajo tudi fantastichne elemente in se opirajo na mite, legende in vrazhjeverje, ki je bilo na Mallorci in sploh na Balearih vedno posebno mochno izoblikovano. Eden zanimivih avtorjev je leta 1937 rojeni Baltasar Porcel, ki se v shtevilnih romanih in novelah navezuje na bogato zgodovinsko in folkloristichno dedishchino otoka. Vedno znova zna svojo literaturo, ki jo je predstavil v razlichnih knjigah, obogatiti s starimi zgodbami in miti svojega rojstnega kraja Andratx. Nekatere novele je objavil v zbirki El misteri de l´alzinar i altres contes (Skrivnost hrastovega gozda in druge zgodbe). Lirichno, senzibilno prozo pishe Carme Riera, ki je predavala knjizhevnost na univerzi v Barceloni. Shpanska drzhavljanska vojna je pomembna tema v delih Miquela Angela Riere, ki je poleg tega priznan lirik in je prejel vech nagrad. Med starejshimi avtorji se je mochno uveljavil leta 1980 umrli Llorenc Villalonga, ki je sprva pisal v shpanshchini, a se je pozneje v svojih katalonskih romanih spopadel s socialnimi spremembami na podezhelski Mallorci.

In kaj se dogaja na literarni Mallorci danes? V katalonskih in shpanskih chasopisih so pred nekaj leti veliko pisali o zadnjem romanu Pasiones romanas (Rimske strasti) takrat devetintridesetletne katalonske pisateljice Marie de la Pau Janer. To delo je obenem ljubezenska zgodba in hvalnica italijanski prestolnici Rim. Na Mallorci rojena avtorica je roman napisala v katalonshchini, a tudi v shpanski varianti, in zanj oktobra 2005 prejela najvishjo literarno nagrado shpanskega sveta Premio Planeta v vishini 601.000 evrov, ki so jo do zdaj podelili zhe shestiinpetdesetkrat. V Nemchiji je avtorica znana po prevodu njenega romana Na vrtu fince.

Vsekakor pa je Mallorca na kulturnem podrochju najbolj znana zaradi romantichne ljubezenske zgodbe med francosko pisateljico George Sand in komponistom Fredericom Chopinom, ki sta tu skupno prezhivela dezhevno zimo 1838 / 1839. Novembra 1838 je namrech emancipirana avtorica pripotovala z ladjo v glavno mesto Palmo z obema svojima otrokoma in z bolnim ljubimcem v upanju, da bo sprememba podnebja ugodno vplivala na Chopinovo zdravstveno stanje in utrdila zdravje njenega slabotnega sina. Oboje se ni izpolnilo.

Njuno bivanje na otoku je postajalo vedno bolj muchno. Chopinovo stanje se je zaradi vlazhnega zimskega podnebja mochno poslabshalo. Zdravnik je ugotovil, da boleha za tuberkulozo. Te so se otoshki prebivalci bali kot kuge. Lastnik vile v Palmi, kjer je par z obema otrokoma sprva zhivel, ju je vrgel iz hishe. Zato sta se preselila v leto pred njunim prihodom z drzhavno reformo razlashcheno kartuzijo v hriboviti Valdemossi, kjer je George Sand napisala danes skoraj pozabljeni spominski potopis Zima na Mallorci, medtem ko je Chopin med drugim skomponiral znani Preludij dezhevnih kapljic.

Konservativno otoshko prebivalstvo je bilo do para, ki je zagovarjal svobodno ljubezen, in she posebej do ekscentrichne pisateljice, ki je nosila hlache in moshke obleke, sovrazhno razpolozheno. Toda tudi George Sand ni varchevala s kritiko. Pisateljica, ki se je v Franciji zavzemala za zhenske pravice, skoraj ni opazila tezhkih socialnih razmer na otoku in se ni zavedala, da se Shpanija nahaja v drzhavljanski karlistichni vojni za prestolonasledstvo. V knjigi arogantno pishe o »opichjem otoku« in o »praznovernih, lenih, zabitih kmetavzarjih«, ki znajo samo »moliti« in skrbijo za »svoje svinje bolje kot za ljudi«. Posebno grozna pa je bila za pisateljico otoshka hrana: »Chesen, svinjska mast in zhaltavo olivno olje!« In vendar. Na Mallorci je lahko dokonchno preoblikovala svoj znani roman Lelia in zarisala glavne poteze Spiridiona, ki velja za eno njenih kljuchnih del.

Da je njeno porochilo o otoku zares subjektivno, lahko ugotovimo, che ga primerjamo z istochasno nastalo francosko potopisno knjigo Charlesa Dembowskega Dve leti v Shpaniji in na Portugalskem v chasu drzhavljanske vojne, v kateri opishe tudi svoj obisk pri paru Chopin – Sand v Valdemossi v chasu januarskega praznika svetega Antona. O prebivalstvu meni, da je gostoljubno. Pisec se obenem chudi, da prebivata oba umetnika v samostanu popolnoma odrezana od ostalega sveta in se ne zmenita za shege in navade ljudi, ob katerih zhivita.

Popolnoma drugache kot George Sand je bil do otoshkega zhivljenja razpolozhen she danes med prebivalstvom zelo priljubljeni »s´arxiduc«. Habsburshki nadvojvoda Ludvik Salvator je Mallorco namrech tako vzljubil, da si je tu kupil posestva in za svojo ljubico, mizarjevo hcherko Catalino Homar iz Valdemosse, celo zgradil gradich S´Estaca, o chemer lahko veliko izvemo v nemshki knjigi Nadvojvoda Ludwig Salvator – nekronani kralj Mallorce, ki je izshla pri grashki zalozhbi Styria. Poleg tega je ta Habsburzhan uredil in v nemshchini izdal Enciklopedijo Balearskih otokov.

Valdemossa je danes pravo kultno sredishche, kamor prihajajo ob vsakem letnem chasu trume pisateljichinih in komponistovih chastilcev. Julija in avgusta prirejajo v kartuziji Chopinovi glasbi namenjeni festival, na katerem nastopajo mednarodno znani virtuozi.

 

_______
Glej tudi: LITERARNA POPOTOVANJA I (SRP 83-84/2008)