Revija SRP 85/86

Ivo Antich

 

TEX WILLER – PRIJAZNI TUJEC MED DOMACHINI
 
(Stripski italovestern v Primorskem dnevniku)
 
 
»Opravichilo« za predstavitev tujega dela v rubriki, v glavnem namenjeni zachetkom slovenskega stripa, je v izjemnosti zadevnega primera in njegovega odmeva v slovenskem chasopisju ter posledichno pri bralcih in ustvarjalcih stripov (podobno predstavitev G. Th. Rotmana, SRP, 73-74/2004). Gre namrech za 60-letnico nastanka znanega italijanskega stripa Tex Willer in hkrati za 100-letnico rojstva njegovega izumitelja-scenarista Bonellija. Strip je zachel izhajati septembra 1948; naslovni junak tega vesterna, vizualno posnet po Garyju Cooperju, je spregovoril svoj prvi, za stripologijo »zgodovinski« stavek v italijanshchini: »Per tutti i diavoli, che mi siamo ancore alle costole?« (Pri vseh hudichih, ali so she za mano?). Strip kot literarna zvrst je bil tedaj, v kontekstu samoupravnega realsocializma, redkost v slovenskih chasopisih; v drugi polovici 50-ih let je zachel prave stripe z oblachki (namesto dotedanjih stripskih slikanic s teksti pod slikami) objavljati trzhashki Primorski dnevnik (sploh je Trst »rojstno mesto« slovenskega stripa – Bambich, 1927). To je bila nekaj chasa poleg Mustrovega Zvitorepca (in Salinasovega Cisca Kida) v ljubljanskem tedniku TT edina fabulativno trajnejsha feljtonska literatura s tekstovnimi oblachki, dostopna v slovenskem jeziku; eden prvih (tujih) stripov v nedeljskem PD (stripi le ob nedeljah) je imel celo enak naslov kot epizoda Zvitorepca iz 1956 (Na divjem zapadu, PD, 5. 7. 1959, junaka Tim in Dusty). Sledil je Tex Willer, ki je v PD zachel izhajati 1. 11. 1959 (sochasni vestern Cisco Kid v TT od 6. 8. 1959) pod naslovom Pustolovshchine T. C. in K. (Texa, Carsona in Kita), glavni junak pa je povsem razviden v drugem nadaljevanju 8. 11. 1959. Pozneje je PD objavljal tudi izvirne domache stripe; nekateri slovenski avtorji so tukaj prishli do prvih objav, najbolj opazno Iztok Shushtershich (npr. Kavboj Joe, PD, 1962/1963).

Texa Willerja sta ustvarila kot pisec scenarija italijanski pisatelj (pustolovski romani) in zalozhnik Gian (Giovanni) Luigi Bonelli (Milano, 1908-2001) in kot risar Aurelio Galleppini (1917-1994), ki se je podpisoval Galep in ga je narisal najvech, ob njem pa se je zvrstilo she kakshnih 30 risarjev; zvezke s Texom danes izdaja Bonellijev sin Sergio v svojem stripskem imperiju. Strip je bil skrbno zasnovan na dokumentaciji o zhivljenju na amerishkem Divjem zahodu, risarsko v stilu umirjenega »fotorealizma«. Tex je proti svoji volji »zunaj zakona«, sicer pa je teksashki ranger, prijatelj in zashchitnik Indijancev, celo njihov chastni poglavar z imenom Nochni orel, resnoben, kljub spretnemu ravnanju z revolverjem miroljuben, strelja le v samoobrambi. Zgodbe so solidne, v glavnem po realistichnih standardih, vendar je najti tudi bizarnosti, ki realizem pozhivljajo s previdno dozirano fantastiko v soglasju s trendi popkulture. Texova zhena Indijanka se »simptomalno« imenuje Lilyth (ime apokrifne Adamove prve zhene, Evine predhodnice, iz stare judovske mitologije), najbolj nevarna sovrazhnika sta mu charovnik Mefisto in njegov sin Yama (ime boga mrtvih v hindujski mitologiji). V stripu nastopa she lik z imenom Proteus, ki spreminja svoj obraz in se lahko utelesi v drugih osebah, nekajkrat pa se Tex spopade celo s chloveshtvu nevarnimi zunajzemeljskimi bitji. Tex potem ko mu ubijejo zheno, velja za »mizogina«; zmeraj je enak, v barvnih izdajah ima rumeno srajco, modre kavbojke in svetel kavbojski klobuk; dogajanje se s klasichnega Divjega zahoda vchasih pomakne v Kanado in na Aljasko. Tex se tudi ne stara, spremljajo pa ga odrasli sin Kit Willer ter prijatelja Kit Carson, priletni ranger, in Navajo Indijanec Tiger Jack.

Tex Willer je imel takoj velik uspeh v Italiji, popularnost in solidnost vzdrzhuje vsa desetletja do danes, postal je nesporna legenda italijanskega stripa in sploh masmedijske »mitoloshke zavesti« (Eliade: tudi strip je del masmedijske produkcije mitov), tako da je celo dobil nadimek »Tex Nazionale«. S prevodi se je uveljavil tudi po svetu; zasenchil ga ni niti ne dosti manj uspeshen, prav tako italijanski vestern strip Ken Parker, ki ga od leta 1974 rishe Ivo Milazzo (scenarist G. Berardi). Rezhiser Duccio Tessari, veteran shpageti vesternov, je leta 1985 po stripu posnel film Tex in gospodar prepadov (Tex e il signore degli abissi); v vlogi Texa je nastopil Giuliano Gemma, znan predvsem kot anti-heroj Ringo, ki je v Tessarijevem vesternu Revolver za Ringa (1965) spregovoril tudi »zgodovinski stavek«: »Opozarjam te – che me ubijesh, ti bom prerezal grlo.« Strip o Texu je tako rekoch vzgojil vech generacij mladine in cheprav je v osnovi bolj klasichne sorte, je nedvomno vplival na nastanek specifichne filmske zvrsti italovesterna. »Italijan« Tex je po nastanku prvi od treh najbolj markantnih vestern likov v evropskem stripu; druga dva sta »Francoza« – Gillainov Jerry Spring (od 1954) in Giraudov Porochnik Blueberry (od 1963); po kvaliteti je na prvem mestu Spring, v vsakem pogledu enkrantno avtentichen strip, ki ga je v zachetku risal in pisal sam Gillain, pozneje pa je bil njegov asistent Giraud, ki je svojega Blueberryja zasnoval skupaj z vsestranskim scenaristom Charlierom (doktor prava, pilot, romanopisec), chigar obchutek za vestern je skromnejshi, zato je glavna vrednost Blueberryja Giraudova risba. Vsi trije so izhajali v Jugoslaviji, zlasti v srbohrvashkih stripskih publikacijah; najshirshe popularen je bil Tex Willer z desetinami zvezkov, v 90-ih so ga na veliko zacheli ponavljati na Hrvashkem.