Revija SRP 85/86

Ivo Antich
 
 
POPARE
(Posthistorichne parabole)
 
 
»ZEDINJENA SLOVENIJA«
(160-letnica: 1848-2008)
 
Matija Majar (Mayer) Ziljski
majal je, budil ves svet ilirski,
spavache od Raven do Varne
in dlje v daljave Slave ne(st)varne.
 
Tako za sanjacha Ziljskega
se kazhe ta past ilirskega
bratstva kot vseslovanska lirika –
za klico velesile prilika …
 
 
 
 
SREDNJA EVROPA ALI BALKAN?
 
Srednja Evropa ali Balkan –
nekakshna vechna dilema
med mitropizmom
in balkanizmom,
ki ne pojema
niti za usahlim
chrno-rdechim ekstremizmom
(nacifashizmom
in komunizmom).
Mitropa in Balkan –
oboje jugovzhodna je stran
evropskega problema,
kjer zunaj zahodnega objema
v kolu pleshejo svoj kankan
nagnetena mikroplemena,
oblikovana v drzhavice,
vkovane v etnopreglavice
kot majava lovishcha
zahodnega kapitala
in krvava bojishcha
vzhodnega kravala.
 
 
 
 
ALEKSANDROV MURN
 
Rusija ni navadna dezhela,
Medvedka je planet.
Zadira se bolj zhgoche od zhela,
privlachi kot magnet.
 
Matjushka je daljava neznanska
in blizhina krvi.
Njena globina je praslovanska,
strashna kot krik zveri.
 
Nemshki Prazhan Rilke
jo ima za »drugo domovino«.
Kot reshilne bilke
(po treh carjih in pevcu Koljcovu)
se je v kranjskem rovu
Nje oprijel she Murn s psevdonimom.
 
 
 
 
EURO-IDENTITY
 
Ob evropski plimi muslimanstva
so se neredki ateisti
spomnili v svoji »podzavesti«
napol pozabljenega krshchanstva.
 
Bili so evropski ateisti,
a zdaj kot da niso vech isti:
tudi oni so zhe »drugachni«,
evropske identitete lachni.
 
Evropski »prastrah« ni prazna slama:
pred Evropo je doba islama,
to je dejstvo, naj kdor koli skache
tako ali pa malo drugache.
 
Bodo Evropejci manjshina
v Evropi? She svezha zgodovina
obeta: ob vseh teh poplavah
bo Evropa zlasti v manjshih drzhavah
chisto bioloshko neizbezhno –
Evrokosovo, malo bolj obsezhno …
 
 
 
 
BOGOMILSTVO
 
Vchasih se Balkanec sam sebi smili
zaradi neizvirnosti kulture
balkanske, pozabljajoch rupture,
ki so jih izzvali bogomili.
 
Kakor Orfej je Bogomil bil Trachan,
ni pa hotel biti vechjih ver tlachan,
cheprav je bil pop; zaradi hereze
je bil tarcha etablirane jeze
 
zoper to izvirno prairansko,
praslovansko in potem balkansko,
bolgarbosansko filozofijo,
ki je oznanjala polomijo …
 
 
 
 
BUTA(N)
(buta – madzh. tepec)
 
Kaj imajo skupnega
himalajski Butanci
in podalpski Butalci
(vmes pa vrh vsega
she hunski vpadalci)?
Besedo buta,
ki v Indiji obsega:
vampirski krvosesalci.
 
Da je oznaka prava,
ne kazhe le narava,
ampak tudi zastava:
zmaj na butanski,
panter na karantanski.
A resnica je kruta,
ker tu in tam le puta
ob gorsko zidovje buta.
 
 
 
 
VOJNE MRCHESA
(ruska – nar. rdecha mravlja; rus, shvab – shchurek)
 
Ruske pod rdecho zvezdo
so se zapodile
in osvobodile
so chrnih sester gnezdo.
 
Kje potemtakem tichi
zgodovine kavelj?
Tochen odgovor se zdi:
v vojni dveh vrst mravelj.
 
Ljudska modrost jedro zgrabi:
rusi so isto kot shvabi.
 
 
 
 
RUSIJA NA NOVI POTI
(v raj)
 
Z ruskega vidika
je taka zgodovinska slika:
ruska komunistichna zmota
je v resnici bila velika
vatikansko-nemshka zarota,
ki naj bi rusko pravoslavje
in velikodrzhavje
spravila s pota
in vso evrazijsko Rusijo
kot rdecho »Poskusijo«
spremenila v navje,
v kolonializma slavje …
Putin zdaj chisti shchavje,
nekdanji komunizem
spreminja v korporativizem
(kapitalsocializem),
ki ne bo ne lashki ne kitajski,
bil pa naj bi spet rus(k)orajski …
 
 
 
 
KRVAVA SOCHA
(1917-2007)
 
Prva je klavnica svetovna
bila tudi na Sochi naporna:
do svojega padca je Cadorna
zaman v Bojno zabijal ovna.
 
(Priblizhno trideset let pozneje
»bo JNA« v teh krajih shirila meje.)
 
Zdaj ko so meje konchno »padle«,
kakshne sile se bodo spopadle,
da bi pozicije propadle
po mozhnosti znova zapopadle?

 

 

(Ob 90-letnici avstrijskega preboja soshke fronte pri Kobaridu okt. 1917; Liugi Cadorna /cadere – ital. pásti/, ital. poveljnik, enajstkrat s premochnimi silami v glavnem neuspeshno poskushal prebiti fronto, ki jo je drzhal avstrijski poveljnik Svetozar Borojevich von Bojna, po poreklu Srb iz Hrvashke, plemishki naslov po »bojna«, tj. vojashka enota v stari hrvashki vojski; Italijane je gnal do Piave in jim prizadejal hude izgube; op. avt.)