Revija SRP 85/86

Damir Globochnik

 

SVETOVNA VOJNA V SLIKAH IN PESMI

 

Avstro-ogrska monarhija je skrbno pazila, da se v chasnikih ne bi pojavili chlanki, politichni komentarji, pamfleti in karikature, ki bi bili naperjeni proti drzhavni ureditvi, oblasti in dinastiji, nagovarjali ljudi k veleizdaji, razshirjali prevratne ideje in podobno. Cenzura in policijsko nadzorstvo sta se zaostrila ob zachetku prve svetovne vojne, proti njenemu koncu pa sta bila nekoliko prizanesljivejsha. Vendar pa marsikaj she vedno ni bilo dovoljeno, na primer direktne zhalitve na rachun stare monarhije, cesarja ali njenega vojashkega zaveznika Nemchije.

 

Leta 1921 je tednik Domovina (1918–1941) zachel izdajati prilogo Svetovna vojna v slikah in pesmi. Prilogo je urednishtvo Domovine uvedlo z namenom, da bi obudilo spomin na vojna leta. »“Svetovna vojna” bo perecha zabavna satira na vse one razmere, ki smo jih dozhiveli med vojno« (Domovina, 1921, sht. 1). »Kako hitro se pozablja!,« je pisalo v 3. sht. Domovine. »Komaj dve leti po svetovni vojni, in kako smo pozabili vse, kar se je godilo takrat. Kaj shele zachetek vojne! Ta je zhe sedem let dalech in marsikaj nam je izginilo iz spomina. So pa stvari, ki jih ne smemo pozabiti. To so oni dogodki na Dunaju in v Ljubljani, ki o njih chitate v nashi “Svetovni vojni”. Zato chitajte marljivo in opozorite na to svoje znance! “Svetovna vojna” bo izhajala vse leto. In vse to za 32 kron!«

Koncept priloge je bil skoraj povsem enak knjizhici Balkanska vojna v karikaturah in pesmih, ki jo je leta 1913 izdal chasnik Dan: dolge satirichne komentarje dogodkov, napisane v verzih, so spremljale karikature, ki jih je narisal celo isti avtor – v tem chasu najbolj zaposleni slovenski karikaturist Fran (France) Podrekar (1887–1964). Njegovih 57 karikatur je dokaj neenakomerno razporejenih med verzi. Tudi priloga Svetovna vojna v slikah in pesmi se je neredno pojavljala v Domovini (srechamo jo v 16 od 52 shtevilk, predvsem v tistih iz prve polovice leta), kar je najbrzh povezano z zamudami pri izdelavi klishejev in financhnimi tezhavami tednika, katerega obseg se je sredi leta prepolovil. Priloga je bila vselej objavljena chez celo stran, verzi so razporejeni v shtiri stolpce, med njimi so karikature. Samo v 3. sht. Domovine je priloga Svetovna vojna na dveh straneh, opremljena je z osmimi karikaturami.

Avtor stihov in Fran Podrekar sta se lotila predvsem dogodkov, ki so se zgodili v mesecih tik pred zachetkom vojne. V prozi jih je opisal tudi dr. Ivan Lah (1881–1938) v knjigi V borbi za Jugoslavijo (Ljubljana, 1928 in 1929), ki je bila celo opremljena z nekaterimi Podrekarjevimi karikaturami iz priloge Domovine. Pisec shtirivrstichnih verzov in Podrekar sta dogodke lahko podala na nachin, ki za chasa habsburshke monarhije ni bil mogoch. Na dnevni red Podrekarjeve likovne satire, ki se je prepletala s satirichnimi verzi neznanega avtorja, so prishli vsi glavni predstavniki avstro-ogrskega rezhima: cesar, ministrski predsednik, vojni minister in drugi ministri, zavezniki, domachi privrzhenci habsburshke monarhije, dunajske princese in dvorne dame ...

Osovrazheno nemshko cesarstvo je Podrekar v prvem delu Svetovne vojne (2. sht. Domovine) personificiral z »nemshko kacho, ki se ovija okrog sveta«. Glavo kache je nadomestila portretna glava cesarja Viljema II., prekrita s prusko »pikacho« (nem. Pickelhaube: chelada s konico na vrhu), ki je hkrati tudi mrtvashka lobanja. Svet, ki se je znashel v nemshkem primezhu, so orosile kaplje krvi. V isti shtevilki je na treh karikaturah predstavljen avstrijski zunanji minister grof Leopold Berchthold, npr. na karikaturi z ogromnim predsednikom srbske vlade in ministrom za zunanje zadeve Nikolom Pashichem v ozadju. V drugi epizodi Svetovne vojne (3. sht. Domovine), ki je posvechena aneksiji Bosne in Hercegovine, balkanskim vojnam in albanskim dogodkom, srechamo Berchtholda v druzhbi z nemshkim oficirjem Wilhelmom Wiedom, ki so ga leta 1913 velesile imenovale za albanskega kneza, ter nachelnika avstrijskega generalshtaba, feldmarshala Franza grofa Conrada von Hötzendorfa. Podrekar se je poigral z avstrijskim orlom, ki ga je narisal kot »pokrovitelja Balkana«: grozljivi dvoglavi ptich, opremljen s simboli nemshtva in militarizma, je razprostrl svoja krila nad Srbijo, kremplje je zasadil v Beograd in Solun. V 4. sht. naletimo na novo groteskno interpretacijo avstrijskega grbovnega simbola. Strupeni dvoglavi orel, ki mu iz kljunov sikajo kachji jeziki, kraljuje nad hribom, na katerih so vislice z obeshenimi Chehi in drugimi Slovani. Krasi ga zmagoviti vzklik »Heil und Sieg«.

»Kaj je treba, da drzhavo
ima vsak pastirski rod,
komur mech odlochi pravo,
ta naj drugim bo gospod.
 
Taka bo bodochnost nasha,
z mechem jo ustvarimo,
kdo iz vas sedaj she vprasha:
ali naj udarimo?
 
Kdo nam more zabraniti,
zmagoviti nash pohod,
kdo si upa govoriti,
kjer je nemshki mech gospod?«
 
Karikatura z napisom »Unser Heiland. Unser Schwert« prikazuje »nemshki mech reshenik«, ki je prebodel zemeljsko kroglo. Na karikaturi avstrijskega grba v 5. sht. Domovine je Podrekar dvoglavemu avstrijskemu orlu v kremplje potisnil bich, na shchitu je narisal vislice, ki jih prekriva »chrno-zholti« vzorec.

Priloga se je pojavila znova shele v 10. sht., v kateri sta objavljeni karikaturi cesarja Franca Jozhefa I. Na karikaturi »Germania« je prikazana zemeljska krogla, ki jo pokriva pikacha z napisom »WII« (Viljem II.), ozadje prizora osvetljujejo bojni plameni, v katerih bo zagorela Evropa. V 16. sht. je sledila podobno zasnovana karikatura, na kateri je globus nadomestila mrtvashka lobanja.

Po 10. sht. je bila Svetovna vojna objavljena samo obchasno (v nekaj shtevilkah Domovine sta jo nadomestili pesmi »Antikrist v Ljubljani – ali strashen potop verske gorechnosti« in »Klerikalna deputacija v nebesih«). Vendar je Domovina Svetovno vojno ponatisnila v dveh samostojnih zvezkih oziroma broshurah. Cena broshure je bila 4 krone. »Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi “Domovine”, Sodna ulica 6.« Zastonj so jo prejeli novi narochniki Domovine.

Podrekar je na karikaturah med drugim predstavil tudi zhidovske chasnikarje in zasluzhkarje (sht. 12), nemshkega cesarja Viljema II. (3 karikature v sht. 14) in bolgarskega kralja Ferdinanda Koburshkega (sht. 16). Opis dogodkov je v 19. sht. prispel do omembe sarajevskega atentata. Zachetek vojne je opisovala 27. sht., mobilizacijo pa zaradi nerednega objavljanja shele 48. sht., ki je tudi zadnja shtevilka, v kateri je bila leta 1921 objavljena Svetovna vojna, tu celo brez karikatur, ki so v prejshnjih shtevilkah razkrivale predvsem domache »goreche avstrijane«, npr. novinarja Ivana Shtefeta (1875–1919) v 21. sht., preoblechenega v chasnik Slovenec, ki ga krasita napisa »Zhivela Avstrija / Srbe na vrbe«, in njegovega strankarskega shefa, bivshega dezhelnega glavarja dr. Ivana Shustershicha (1863–1924), ki ga vidimo upodobljenega med vojnohujskashkim pozivanjem udelezhencev zhalnega shoda Slovenske ljudske stranke za umorjenim prestolonaslednikom (sht. 41). V isti shtevilki sta na karikaturah predstavljena tudi Shustershicheva sodelavca dr. Evgen Lampe (1874–1918) in dr. Vladislav Pegan. Shod se je odvijal 5. julija 1914 v Unionski dvorani v Ljubljani. »Furor patrioticus«, kot je Shustershicha poimenovala socialdemokratska Zarja, je med govorom prekipeval od navdushenja, poudarjal, »da slovensko ljudstvo ne mara kulture umora«, razglasil Sarajevo za »roparski brlog«, povelicheval prestolonaslednika Franca Ferdinanda kot predstavnika velike, vsem narodom pravichne Avstrije in napovedal »brezobziren boj veleizdajalcem, hujskachem in zapeljivcem, brezvestnemu chasopisju« ter grozil, da »bo tezhka pest slovenskega vojaka razdrobila chrepinjo tistega Srba, v katerem zhivi pozhreshna megalomanija« (»Furor patrioticus«, Zarja, 1914, sht. 852). Shustershichev govor je bil razumljen tudi kot poziv k ovadushtvu primerov velesrbstva in protiavstrijstva ter nasprotnikov Slovenske ljudske stranke. Shustershich je pripravil tudi ovadushko okrozhnico, namenjeno zaupnikom stranke.

Priloga Domovine oziroma broshura Svetovna vojna v slikah in pesmi z zanimivimi Podrekarjevimi karikaturami veljata za povsem pozabljeno poglavje v zgodovini slovenskega chasnikarstva in chasopisne satire.