Revija SRP 83/84

Rajko Shushtarshich
Chlovekov razvoj
SEZNAM UPRAVICHENCEV
/privilegirani do donacij/
 
 
Sistem se neprestano razvija, chlovek tem darovitostim sistema komaj sledi; caplja, se opoteka, zgublja svoj zachasni mir, vchasih izbruhne. Vse zaman, bob ob steno. Sistem je trden, mochan in, kot recheno, se venomer razvija. Kaj pa je pravzaprav ta razvoj v pomenu institucionalne vrednote? Je dinamichna modaliteta vrednote hierarhija. Sistem se torej neprestano hierarhizira, in ta hierarhija je tako mogochna, da jo chlovek-individuum komaj she dojema. Vedno znova pa dobiva vtis, da zanj mesta v sistemu ni. Polozhaji so, ti so v obilici na voljo, vsakomur po njegovi sposobnosti biti lojalen sistemu, le vkljuchiti se mora v sistematizirano hierarhijo. To se pravi razvijati se sistemsko skladno, sistemsko tvorno. Individuum pa ravno tega noche, ker che to sprejme, je mrtev, njegova individualnost in svojskost gresta po zlu.

Nasha rubrika Chlovekov razvoj je vsekakor svojska; za marsikoga je protislovna po sestavkih, tezhko umljiva. Nekateri sestavki razreshujejo zagonetke sistema, so sistemsko kritichni, drugi rahlo ironichni, nekateri eksemplarichno dokazilni ali pa po svoje pouchni za sistem in seveda tudi za chloveka v njem. Nasprotje med chlovekom-individuumom na eni strani in sistemom (posameznikom – reduciranem na vlogo v sistemu) na drugi pa je osrednja nit, ki jo vlechemo skozi prispevke, pa naj to komu vshech ali ne.

Podobno kot chloveku se godi seveda tudi neodvisnim revijam. Ker so svojske, se institucionalizirajo minimalno, le toliko, kot je v sistemu formalno neobhodno za t.i. registracijo, potem pa vztrajno branijo svojo svojskost in neodvisnost kot najvechjo dobrino (svojo vrednotno orientacijo). Sistem prichakuje lojalnost, in udinjanje môchi – hierarhiji sistema, vsaj enemu od treh predominantnih podsistemov (politiki, kapitalu, religiji). Sicer sistemski vlogoslovci neizpodbitno ugotove, da ni v »javnem interesu« (beri: drzhavnem – sistemskem), in jo zavrzhejo; lahko jo celo izbrishejo iz razvida ali pa ji z izbrisom grozijo. »Nebodigatreba – ta pankrt« bi bil delezhen podobnega tretmaja v kateremkoli sistemu doslej, t.j. v vseh chasih chlovekovega razvoja.

Neizogibno je torej, da si vedno znova zastavljamo vprashanje: Kdo komu kaj daje in kdo komu kaj jemlje – chlovek-individuum sistemu ali sistem-hierarhija chloveku?

Ne ponujajte nam torej »zheleznih sendvichev« in vashih vrednot: slave, obilice priznanj in pohval, ker tega nochemo.

Kar sledi, pa je zgolj eksemplarichen primer dobrote sistema – ponuja nam drobtinice, in she te so iz plastike.

 
Vlada RS je sprejela Zakon o dohodnini (ZDoh-2),1 tj. do namenitvi dela dohodnine za donacije. Slovenski davkoplachevalec lahko poslej zahteva, da se do 0,5% njegove dohodnine nameni za financiranje sploshno koristnih namenov. Mednje je uvrshchen tudi kulturni namen – sicer naknadno, pa vendarle.

Potem pa pride konkretna stvarnost, namrech Seznam upravichencev do donacij. 1a Za podrochje kulture ga dolocha Ministrstvo za kulturo (MzK), osnova za uvrstitev med upravichence je t. i. »javni interes«, 2 konkretneje pa pogodba o triletnem sofinaciranju s strani MzK. Skratka, odlocha minister in njegove neodvisne komisije, ki jih pri Reviji SRP dobro poznamo;3 odlochajo skladno z njihovim razvrshchanjem v kulturi, t.j. z diferenciacijo slovenskih revij in z diferenciacijo slovenskih pesnikov in pisateljev. Najprej na izbrance – drzhavne umetnike in na »ostanek« ostalih! Da se ve, kdo je kdo, in koliko kdo shteje. Na dnu te hierarhije so svobodomiselni »odvechniki«, ki ne shtejejo vech niti toliko kot upravichenci socialne pomochi – in to pri vsem silnem zavzemanju za chlovekove pravice, ki jih imajo sistemski »glasnogovorniki« polna usta.

Pa se sploh she najde kdo, ki bi hotel 0,5% svoje dohodnine dodeliti za donacijo npr. Reviji SRP (uradno ime: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/ zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana; matichna shtevilka 1339427, davchna shtevilka 71461965)? 

Se!

A za to naj bi dal zavod Revija SRP – zahtevek za uvrstitev na seznam upravichencev!

Ne bo treba!

Kajti namen zadevnega zakona ni, da bi davkoplachevalcem omogochil dodelitev donacije po svoji izbiri, ampak le tistim pravnim osebam zasebnega prava (v nashem primeru s podrochja zalozhnishtva), kot jih hoche kulturni minister, se pravi tistim tako ali drugache zasluzhnim,  ki jih sicer protezhira (ali vsaj tolerira).

Seveda to s »svojeglavci« ne gre, ker resnichno neodvisna revija ni v »javnem interesu« (beri: drzhavnem). MzK oziroma minister za kulturo Vasko Simoniti  in chlani njegove »neodvisne komisije« Revije SRP po njihovem pojmovanju neodvisnosti nikoli ne bi uvrstili na seznam privilegiranih!

Poleg vsega pa »pogodbe s hudichem« sploh nochemo vech, ker bi z njo izgubili svojo neodvisnost, ki je v sploshno korist.

Take dobrote ponuja – financhni minister Andrej Bajuk. (O njegovi dobronamernosti ne dvomim.) Kaj pa drugi ministri, kljuchni za nashe zadeve?

Glej tudi! 2

 
Svobode misli in izrazhanja nam seveda nihche ne brani, tako pravijo; le da mi tega v praksi nikakor ne zaznamo, temvech venomer znova ravno nasprotno. Pomagali bi nam, da se uveljavimo na trzhishchu blaga in storitev, a kaj ko Revija SRP ni in noche biti blago, trzhishcha pa v slovenskem zalozhnishtvu (s knjizhicharstvom vred) sploh ni – je zgolj umetno vzdrzhevanje »javnega interesa«!
 
Uvrstili bi nas v nekakshne sistemske registre, razrede, predale, sezname, kamor v resnici ne sodimo. Torej nas – tako (ne)razvrshchenih – za sistem ni. Pa poglejte v katerikoli internetni brskalnik in napishite: revija srp; ugotovili boste, da vseeno smo, da obstaja kar nekaj SRPovih svojskih individuumov. Celo njihove misli, obchutenja, dojetja, dozhivetja, che se po svoje izrazim, utrinke isker duha in odtenke dushe bi lahko deshifrirali, che bi le zmogli ali hoteli. Pa tudi kaj o koreninah kulturne identitete nashega naroda – in ne nazadnje tudi kaj pouchnega o nashem sistemu – bi lahko nashli.
 
 
So pa tudi nekateri odlochnejshi, ki pravijo, da neodvisnih revij pravzaprav sploh ni, ker jih ne more biti; da je pach vsak medij od koga odvisen. Drzhi: che ne od drugega, smo odvisni od sodelavcev.

Ja, odvisni smo predvsem – sami od sebe. To je tako rekoch definicija neodvisnosti.

 
A propos: V letu 500-letnice Primozha Trubarja, utemeljitelja slovenske kulture in literature, ko se oblastnishka kultura na debelo kiti z njegovim imenom, se ni odvech spomniti, da je bil od oblasti preganjan in izgnan v tujino, ker si je drznil misliti drugache, tako rekoch proti sploshnemu toku, in da je Revija SRP, cheprav je zato zasmehovana, edini medij, ki v praksi sposhtuje Trubarjevo zasnovo slovenske latinichne pisave z dvochrkovnimi shumniki.

 

 

_______________
Glej1: – 142. chl. Zakona o dohodnini (namenitev dela dohodnine za donacije), Uradni list RS, sht. 117/06; http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006117&dhid=85824
1a Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije in seznam upravichencev s podrochja kulture , Uradni list RS, sht. 30/07 in 36/07
http://www.mk.gov.si/si/podatki/uredba_o_namenitvi_dela_dohodnine_za_donacije_in_seznam_upravicencev_s_podrocja_kulture/ 
j se dogaja? – peto nadaljevanje/
 
Glej 2: – Rajko Shushtarshich, Obeti slovenski kulturi /Javni interes v kulturi/Revija SRP 53/54, 2003 http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp53/rajsh53/obeti53.htm
Rajko Shushtarshich, Odprto pismo Janezu Janshi – prvemu ministru RS /OP XII – Zadeva: Neodvisni mediji/ ; Revija SRP 81/82, 2007 ;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp81/dokum81/1dok81.htm
 
Glej3: Rajko Shushtarshich : Odprto zaprto pismo MK RS, VII – Andreji Richter, Diferenciacija slovenskih revij in program neodvisne Revije SRP 2003 do 2012/ ; Revija SRP 51/52, 2002
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp51/dokum51/1dok51.htm
Rajko Shushtarshich : Odprto zaprto pismo MK RS, VIII – Andreji Rihter /Zavrzhene slovenske revije ; Revija SRP 55/562003
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp55/dokum55/1dok55.htm
Jolka Milich : Odprto pismo Jozhetu Horvatu, podsekretarju Ministrstva za kulturo /She merila in kriteriji MK RS – konkretno/  ; Revija SRP 63/64, 2004
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp63/dokum63/1dok63.htm
Ivo Antich : Pritozhba na Delovno in socialno sodishche v Ljubljani ; Revija SRP 75/76, 2006 ;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp75/dokum75/3dok75.htm