Revija SRP 83/84

Milan V. Smolej

Vprashalnica

SMO SLOVENCI RES AVSTRIJCI?
 

 

Za tale zapis je kriv intervju z avstrijskim slavistom, profesorjem Ottom Kronsteinerjem, objavljen v Delu v ponedeljek 11. 10. 2004 (str. 9) pod naslovom: Avstrijci so zhe dolgo Slovenci.

Naj za bralce, ki niso prebrali tega intervjuja, na kratko ponovim bistvo  kontroverznih trditev v njem. Avstrijski profesor namrech trdi naslednje:

– obstoj tisochletne nemshke Avstrije je zgodovinska neresnica, kajti danashnja Avstrija je bila od vsega zachetka slovenska;

– slovenistika je na avstrijskih univerzah marginalizirana predvsem zaradi tiranske prevlade hrvashkih profesorjev, od katerih jih je she vedno veliko trdno preprichanih, da smo Slovenci le nekakshni kajkavski Alpski Hrvati;

– uradno jezikoslovje razlaga, da so vsa topografska imena slovenskega izvora v Avstriji »slovanska«;

– uradna Avstrija se she vedno ne zaveda, da so slovenski Brizhinski spomeniki prvi dokument v Evropi, zapisan v jeziku, ki ni ne latinski ne grshki.

Zaman sem chakal, da bi se v javnosti oglasil kak slovenski strokovnjak in iznichil nebulozne izjave gospoda Kronsteinerja. Ker she do danes do tega ni prishlo, sem kot Slovenec globoko uzhaljen in hkrati zaskrbljen. Mar naj ta tishina pomeni, da ta gospod s solnograshke univerze kljub vsemu morebiti le govori resnico?

Kje se skrivate, uradni raziskovalci in razlagalci slovenske zgodovine? Vi, ki znate tako lepo razlozhiti in argumentirati vse mogoche in nemogoche naselitve, doselitve, priselitve in preselitve slovanskih krdel v nashe kraje v 5. oz. 6. stoletju. In vi, arheologi, ki znate na podlagi uhana z desnega ushesa nekega okostnjaka ugotoviti, da gre za pokristjanjenega staroselca keltsko-ilirskega izvora. Ob tej vashi tishini zachenjam tudi jaz dvomiti o uradni razlagi, da je bila npr. Vashka situla res le nekakshna ob(r)edna posoda (brez kuhalnice), v kateri so she nepokristjanjeni keltski oz. ilirski staroselci na zharnih pokopalishchih kuhali kakshno zhmahtno zhupco.

Gospod Kronsteiner priznava, da je uradno sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi slavisti in zgodovinarji zelo slabo in predvsem na ravni osebnih poznanstev. Le v luchi te izjave si lahko razlagam, da pach ni dovolj informiran in da slovenske zgodovine pach ne pozna in ne razume.

Zdaj je napochil pravi trenutek, da Slovenija nemudoma poshlje na tuje univerze shirom po svetu nekaj stotin mladih doktorjev, tako slavistov kot zgodovinarjev in arheologov. Naj kot apostoli razshirjajo resnico o nashih slavnih prednikih, ki so z zakrivljeno palico v roki privandrali iz Zakarpatja in severovzhodne Evrope, nashe zamochvirjene pradomovine. Naj pripovedujejo, kako so ti slavni predniki takole na hitro roko ustanovili med drugim tudi lastno drzhavo Karantanijo. Tujcem bo treba tudi povedati, da znanstveno she ni popolnoma jasno, ali sta Brizhinske spomenike napisala sv. Ciril in sv. Metod ali pa morda sam Kopitar v koprodukciji z Vukom Karadzhichem. Lahko pa jih tudi shokiramo z najnovejshimi, sicer she nepreverjenimi zgodovinskimi dejstvi, da je bil na primer Primozh Trubar neki malce bolj nachitan bavarski mezhnar, Presheren pa v bistvu avstronemshki pesnik, ki je sem ter tja v kakshni oshtariji, vedno pijan kot krava, napisal tudi kakshno stvar v slovanskem narechju.

Predlagam tudi, da Ministrstvo za kulturo nemudoma financhno omogochi gospodu doktorju Kronsteinerju podiplomski shtudij bodisi na ljubljanski FF ali na kaki drugi primerni znanstveni ustanovi, da v bodoche ne bi vech prihajalo do podobnih ekscesov. Vlozheni denar se bo prav gotovo veliko bolje obrestoval kot drzhavna sredstva, vlozhena v umetnishki projekt razdevichenja Preshernove Julije oz. skupinskega onaniranja nadebudnih avantgardnih umetnikov v Galeriji Kapelica na Kersnikovi leta 2000 v sklopu proslav 200-letnice Preshernovega rojstva.

 

(napisano v Espoo, Finska)