Revija SRP 83/84

Milan Fridauer – Fredi

 
AFORIZMI
 

 

Kdor zheli visoko letati, ne sme imeti obchutljivega zhelodca.

Molchi in trpeli te bodo; trpi in molchali bodo.

Tudi pochasi se dalech zaide.

Roka roko umije, obe pa rokovnjacha.

In tako teche zhivljenje she naprej po ustaljenih iztirih.

Na svetu je vse manj modre krvi in vse vech krvave modrosti.

Kdor seje veter, bo oplel v viharju.

Kar se milichnik nauchi, to policaj zna.

Gostobesednost redchi zobe.

Le bogu najbolj vshechni ljudje imajo vrazhjo srecho.

Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor uboga, ga tepe ubogljivost.

Kdor drugemu zlato jamo koplje, sam nikoli vanjo ne pade.

Nesrecha nikoli ne pochiva zato, da lahko pochiva srecha.

Petelina, ki prezgodaj poje, ne marajo niti kokoshi.

Povej mi, na koga streljash, in povem ti, kdo si.

Hiti pochasi, toda nikoli pochasi ne prehitevaj.

Kdor hitro da, se izda.

Pametnejshi popushcha, dokler se ne spametuje.

Homo homini lapsus.

Najmehkejshe hrbtenice so najbolj trdozhive.

Ker ima lazh tako kratke noge, vsi mislijo, da je invalid. Zato ji na vsakem koraku pomagajo.

Redkim uspe salto mortale iz morale.

Zanimivo je, koliko jih je pripravljenih nadomestiti nenadomestljive.

Dandanes si zhe vsak biciklist domishlja, da poganja kolo zgodovine.

Poznam chloveka, ki svojega ponosa ni hotel prodati za noben denar… na koncu je dobil le nekaj fichnikov. 

Ni vsak, ki sovrazhniku pokazhe pete, Ahil.

Ni vsak, ki se nikamor ne premakne, chlovek na mestu.

Tisti, ki uporabljajo kemichno orozhje, si vesti ne bodo mogli oprati niti v kemichni chistilnici.

 

20.06. 2007