Revija SRP 83/84

Glorjana Veber

 

Tim Oliver Wüster: Poper in sol
Eseji o razumu in veri
Zbirka Nova znamenja, 18; Litera, Maribor, 2006

 

Tim Oliver Wüster, koroshki Slovenec, publicist, prozaist, poet, daje v uvodnih pripombah k izboru svojih filozofskih esejev v prvencu Poper in sol bralcu za popotnico v branje naslednje besede: »Za zdaj bralcu zhelim, da bi si prav tako privoshchil poskus v branju teh esejev, kakor si jih je njihov avtor dovolil napisati. Che bo pri tem nashel kakshno napako – potem je avtorjeva intencija izpolnjena: namrech pokazati, da je chloveku na tem svetu dovoljeno zgolj poskushati in da je prav v tem poskushanju zajeto chlovekovo dostojanstvo.« Wüster pokazhe poskushevalcu recept za dosego okusne filozofske kuhinje, ki mora za to izjemnost (lahko bi rekli tudi prvinskost) vsebovati ustrezno mero dveh osnovnih sestavin oz. zachimb: metafiziko (sol) in logiko (poper). Ne gre zgolj za domiselno povezavo med umskim procesom filozofiranja in telesnim procesom hranjenja, ampak za avtorjevo premishljeno in utemeljeno vrachanje k filozofiji, kakrshno so opredelili snovalci filozofije same. S tem ko sleherni bralec z lahkoto sledi avtorjevemu iskanju oz. dolochanju razmerja med razumom in vero, Wüster zadosti tudi vrlini razumljivosti oz. daje odgovor na vprashanje, kakshna naj bi bila filozofija: »Pisati za uchene ali za ljudstvo?« In tudi na vprashanje, kakshen naj bi bil dober filozof oz. kuhar ali she bolje »fundamentalist«.

Z obravnavanjem filozofa kot »fundamentalista«, ki mora preveriti zhe zgrajene temelje in osnovati tiste, ki jih bo sezidal iz metafizike kot fundamenta vseh drugih znanosti, odpira avtor tudi problematiko danes vse prevech prisotne navidezne filozofije in s tem tudi problematiko poplave kvazifilozofov oz. intelektualnih blebetachev. Pri tem je zanimiva njegova samokritichnost oz. doslednost v iskanju resnice, ki se kazhe v poznejshih pripisih k nekaterim esejem kot posledica novih spoznanj. Bralec namrech naleti celo na podrochja, kjer je avtor v protislovju sam s sabo, a tega ne prikriva oz. niti ne skusha prikrivati. Ravno nasprotno, izhajajoch iz krshchanske miselnosti in verske izkushnje, opomni bralca z besedami danskega filozofa Kierkegaarda: »Prav nimam jaz, prav nimash ti, prav ima samo Bog!« S tem nachenja vprashanje chloveka kot nekoga, ki je zmotljiv in zato omejen, in resnice, ki je vechna in enostavna.

Enovitost in nespremenljivost resnice sta po Wüsterjevem mnenju zagovor njegovega stalishcha do medsebojnega dotikanja velikih filozofov, cheprav se ne zdi tako. V zbirki se tako ukvarja s shtevilnimi misleci vse od Pitagore, Sokrata, Platona, Aristotela, zache pa z utemeljiteljem eseja Michelom de Montaignem. Posebej se osredotocha na Kanta, Wittgensteina, Popperja, Akvinskega, Nietzscheja, Heackerja, Kierkegaarda in pozabljenega Maritaina. Z njimi odstira vprashanje razmerja krshchanske vere do filozofije kot ljubezni do modrosti, vprashanje identitete Evrope in nas Babiloncev, ki gradimo stavbo Evropske unije. Z uchiteljema chloveshtva, Sokratom in Kristusom, nas popelje na pot iskanja odgovora o potrebnosti narodnosti za chlovekovo zhivljenje oz. njegovo smrt, pokazhe izhod iz nacionalnosti in pojasni, kakshno vlogo ima pri tem vera.

Avtor ne ostane zgolj pri polemiziranju oz. opredeljevanju odnosa med vero in filozofijo, temvech bralca zavestno vedno bolj provocira, da bi ta zachel usmerjati svoje razmishljanje k dilemam modernega chasa. Ali je res, kar pravijo, da je znanja vedno vech, ali je to zmota in je edino pravo znanje vechno, narashchajo pa zgolj podatki? Kaj smo naredili iz inteligence s t. i. inteligenchnim kvocientom? Kaj je najvishji kriterij za spoznanje? Izkushnja ali nekaj povsem drugega?

Eden izmed esejev v zbirki Poper in sol se konchuje s Shakespearovim stavkom: »Beseda brez smisla ne bo nikoli prodrla do nebes.« Che je tako, je Wüster s svojim nachinom in z vsebino pisanja slehernemu poskushevalcu omogochil ne samo razumeti kraljico znanosti, ampak je tudi dovolil obema, njemu in sebi, da se motita. Poper in sol, Tim Oliver Wüster, knjiga, ki jo je vredno poskusiti.