Revija SRP 81/82

Sonja Votolen

 

DA BI POVILA NEMIR

 

...
 
Noge prezhvekujejo v shkornjih
Odvechna mokrota ob stopalih
Cmoklja Hitim po nalitih tleh v osrchje naliva
Sem presuha
Od podplatov do slednjega lasu
moram biti oblita Ali vsaj navlazhena
 
...
 
Na podrast na hrbet si legel
Nate sem legla ki imash
Prsi kot podrast
Opraskal si me s prsmi
polnimi podkozhnih goltavih
pozhirkov
 
...
 
Kot nebo in dno prepada sva
Ena tochka kjer se kozhi dotipljeta
Vse tochke ko se kozhi zrosita
na vrhu nisva zgoraj
Z nama se spodaj vse zachne in nadaljuje
 
...
 
Ti si zhe pozabil kaj je travnik
In kako se pod oblaki zvrti
Ne znash nashobiti ustnic za
Regratov razpih in videti razgrivane
Vetrove grive Ne vesh vech
Kako je ko te veter za lase
Povleche in pozabil si zhe kako
Se prst iztegne za pikapolonico
Le kdaj si se tako podesetletil
(Cheprav pravish da si samo odrastel)
 
...
 
Pusti eno luch prizhgano
Potlej pridi vame
Samo z eno luchjo naj te gledam
Samo veselje naj se vidi
Naj ga nobena luch ne preslepi
 
...
 
Na ravno chrto obzorja
Ki nad gladino diha
Raztegnem svoje strto telo
Chakam da me veter pretrese
Ali da padem na kristalchke zadnjih cheri
 
...
 
Naj ne prshim pod osivelo vrbo
so mi rekli Da naj ne vlechem
Njenih las na svoje lase in
Naj se ne zibljem na njenih pesmih
Ki jih trosi ko zavija samoten pes
Raje da naj so rekli lubje s kozho obliznem
Da bom kodrasta vrba
Zlagana Z njenimi kodri
 
...
 
Kakshne barve je veter
Mi reci
In kje je konec mojih vej
In kam je shel ogenj
Ko je dogorel
Pa zakaj se ne morem dotakniti
Tvojih misli
 
Mi reci
 
...
 
Grem po prstih s prsti na prsi in prste
Grem po stopalih na ploskve podobne
Poljanam in pticam in pihu
Grem s prshichem na brazde v brezna in jame
Grem da greva
 
...
 
Obrezhje reke leno zeha
Omrezhi me velika zhalost
Soparina vzvisheno zre vame
Ko pridem ki pridem do vode da bi povila nemir