Matjazh Jarc
SONCHEV CIKEL
- Brez
- Neshteto tankih, zhe nevidnih niti,
- na njih planeti, zvezde, sonca
- in v njih – esenca vsemogochne biti –
- ljubezen, brez zachetka in brez konca.
- Modri sij
- Iz notranjosti zhari
- modri Zemljin sij
- pod tanchicami
- rahlo zgubane kozhe.
- Skozi vulkanske ochi
- vre soj Ognjene rozhe
- v srce nochi.
- Ne vem: ga sije Sonce
- globoko v Zemlji,
- ali ga prizhigash Ti?
- Pahljacha upanja
- Zastor dezhja,
- prozorne kaplje
- pojejo z vzdihi neba.
- Kako pochasi drsi chas pod oblaki,
- kot da bi mesechina pozabila oditi
- in bi se strdila v sivobelo lecho,
- nekje vmes med Soncem in Zemljo,
- kjer bo vztrajala do nochi!
- Toda tam zadaj,
- za svetlobno kopreno,
- odmevajo zlate eksplozije,
- kakor slutnja novega gospodarja,
- ki se vracha v to zatemnjeno sfero.
- Prishel bo v sijaju in blishchu,
- posul nas bo z zlatom,
- nad nami bo razprl
- pahljacho upanja
- in nove vere.
- Za zvezdo
- Ko razzharish, ustvarish dan,
- s svetlobo sinjo razprostresh
- chez noch sijochi pajcholan.
- Zvecher razgrne ga Nekdo,
- ki je nad Svetom gospodar
- in ti Njegovo si oko.
- Ko utonesh v chrni Raj Nebes
- in tvoja Luch me ne slepi,
- odpre neshteto se oches.
- Za vsakim skriva se obraz,
- Zvezde so njihove ochi
- in tam, na dnu, se skrivam Jaz,
- za Zvezdo, ki she ne zhari.
- En sam oblak
- En sam oblachek
- je zakril gromozanski,
- sevajochi krog.
- Soncu
- Presvetlo sonce!
- Daj mi moch, da bom vedel,
- kdo sem in od kod prihajam!
- Ne dovoli, da mi zapirajo ochi
- razni vedezhi in chastilci zaklanozlatih telet!
- Ne dovoli mi, da si sam postavljam
- nedojemljive in izmishljene odgovore!
- Razsvetli mojo misel, da bo zasijala svobodna!
- Ne sij vech na ta dvomljivi red,
- ki odeva mene, chloveka, v plashch nevednosti,
- me hrani z nedomishljenimi razlagami,
- me navdaja z nevrednimi nagoni
- in me sili v zavrzhna dejanja!
- Ne sij mi vech na pot, po kateri se vozim v pogubo!
- Raztopi ledenike norosti,
- ki so vklenili vase moj gon po samounichenju!
- Sezhgi glasnike zlih bozhanstev in skrivenchenih konstruktov,
- ki poshiljajo mene, krvnika, nad nemochne ljudi, zhivali in rastline!
- Stori, da bo razneslo vse razstrelivo,
- ki sem si ga pripravil in ga skrivam pred sabo
- po skrbno zastrazhenih skladishchih!
- Stori, da se bo vzhgalo vse hudichevo olje,
- ki ga chastim kot sveto vodo!
- Daj mi moch, da se bom spomnil svoje nevednosti
- in pradavno pozabljenih, poteptanih vrednot …
- Presvetlo sonce!
- Stori to, ali pa mi daj vsaj znamenje,
- da ne moresh.
- Ko zasajash ljubezen
- z mrtvila senc
- izlushchish odseve
- kozarci zazvenijo
- slepecho luch beline
- in shipe zadrhtijo
- prebodene z zharki
- prashni drobci zapleshejo
- s tem sladkim zrakom
- she gore se priblizhajo
- sijoche pod ledeniki
- in ceste se bleshchijo
- kot bi imele gladino
- drevesa so vzburjena
- vsi smo razgaljeni
- vsi te obchudujemo
- ko zasajash ljubezen
- v zhivljenje
- Ognjeni psi
- na zharke privezani
- ognjeni psi
- sikajo kot kache
- vzhigajo sovrashtvo
- med ljudstvi
- zaslepljena krdela
- se zatekajo k nasilju
- uboge morilce
- muchi usmiljenje
- prosvetljenih odreshiteljev
- oborozheni slepci
- blodijo v chrni mesechini
- lasje jim gorijo
- in besede
- v zamrznjenih ustih
- simboli neskonchnosti
- krizhajo poti
- blokirajo upe
- in dushijo veselja
- pod kamenjem chasa
- nori poeti
- letijo proti soncu
- kot nochni metulji
- v plamen
- odreshitve
- Prevzvisheni vampir
- ti, ki pijesh mojo kri
- stari zlodej, sonchni duh
- ti bosh zbrisal te sledi
- ti bosh razsolil moj kruh
- nerazsodni razsodnik
- ki razvnemash mojo strast
- ti postavil bosh mejnik
- in ujel me v zadnjo past
- od krvi rdechel bo zhar
- vroch, prevroch ti bo kapljal
- iz ochi, moj gospodar
- name, ker se nisem bal
- name, ker sem zazharel
- v soju chudezhne luchi
- name, ker sem doumel
- moch ljubezni, moch strasti
- o, prevzvisheni vampir
- te ljubezni se napij
- vzemi jo, vzemi ta mir,
- mir srca, in se nauzhij
- vseh teh sladkih bolechin
- ki si z zharki jih razvnel
- in bo v njih tvoj bedni sin
- tebi v slavo izgorel
- V prahu
- Kruto resnico pod svodom neba
- Sonce neslishno nam zashepeta:
- »Ikarov beli chastite pepel,
- ne pozabite, kaj je dozhivel!
- V srcu chloveka moj plamen gori,
- v mislih privid prevelike mochi!
- Kdo, dan za dnem, vam prinashal je Chas?
- Chlovek nikoli! Vedno le jaz!
- O, nebogljeno, ranljivo srce,
- Sonce edino lahko ti pove,
- kdaj bo rastlino, chloveka, zhival,
- plamen ljubezni vesoljne pozhgal.«
- Slishimo, Sonce, zven tvojih besed,
- vemo, prevzvishen je kozmichni red,
- Ikarov bomo slavili spomin,
- v strahu chastili Vladarja vishin.
- Zhuzhelka
- Chlovek Zhuzhelka –
- skozi sonchno lupo
- ga scvre nebeshka sila.
- Misel
- Misel odseva
- kot sonce na gladini
- srebrne vode,
- kadar jo napolnjuje
- lepota dushe.
- Ladja
- soncheva ladja
- razrezhe gladino nochi
- natanchno na vzhodu
- chrnina izpuhti v sinjino
- chez nebo vzplamti pozhar dneva
- pod njim, iz nabreklih prsi
- vzburjene Zemlje,
- teche rdecha reka in
- po njej drsi
- moj choln
- v tishino
- Nad daljno obalo
- Na chisti vodi
- zazveni odblesk sonca,
- kot zapoje harfa,
- ko na svetlobne strune
- zaigra veter.
- Sklonim se k tebi,
- kot se je tiha vrba
- sklonila k reki
- in zdaj samo she bozha
- njeno gladino.
- Na streho globin
- padajo zlati zharki,
- razlivajo se,
- razpenjajo nad tabo
- modrozhareche nebo.
- Vzpenjash se k meni,
- odnashash me tja dalech,
- kjer se ocean
- ljubeche razprostira
- chez nedosegljivi breg.
- Dalech nad daljno,
- oddaljeno obalo
- odlozhish telo
- in skupaj poletiva
- v belo svetlobo.
- Poglej
- Poglej vesolje, shirno in nedosegljivo,
- kako je strashno, vzvisheno, a ljubeznivo,
- kako te vabi v nedotaknjene globine,
- od nekdaj zate mrtvo, toda zase zhivo!
- Poglej neskonchnost nemo, ki te zaobjema
- in te na koncu razgradi v vesoljno tkivo,
- v to snov nebeshko, ki sestavlja vse, kar biva,
- razzharja sonce, ki brez konca nezmotljivo
- prizhiga dan za dnem in ga nato ugasha
- in opozarja dusho, krhko in ranljivo,
- da naj z ljubeznijo uzhije vsak trenutek,
- ker je zhivljenje dragoceno, a minljivo.
- Le she ljubezen
- Moje zhivljenje
- se z vsakim novim dnem
- znova zachenja,
- ker ga vsaka nova noch
- ponovno koncha.
- Nekega jutra
- sonca ne bo na nebo.
- Le she ljubezen
- si bo pomela ochi
- in se zazrla vase.