Revija SRP 81/82

Lev Detela

Neprevedene knjige
 

LITERARNI VODNIK PO DUNAJU

 

Roman David – Freihsl in Christian Fischer: Rückkehr zur Strudlhofstiege
(Vrnitev k Strudlhofskemu stopnishchu), Literarni sprehodi po Dunaju,
zalozhba Kremayr & Scheriau, Dunaj 2006, 191 strani.

O dunajskih charih in posebnostih se zainteresirani bralec lahko seznani iz najrazlichnejshih knjig in turistichnih prirochnikov, ki niso na razpolago le v nemshchini, temvech velikokrat tudi v nekaterih drugih jezikih, predvsem pa v angleshchini, shpanshchini, rushchini, francoshchini, italijanshchini in japonshchini. Seveda je zhe pred leti izshlo tudi nekaj knjig v slovenskem jeziku, v katerih je podchrtana slovenska zgodovinska povezanost z nekdanjim glavnim mestom tudi nashe habsburshke monarhije (na primer s slikami bogato opremljena publikacija Draga Medveda Slovenski Dunaj, celovshka Mohorjeva druzhba 1995, turistichni prirochnik Dunaj in njegovi Slovenci, Knjiga Mladje, Dunaj – Celovec 1978, in zbornik Zgodovinskih drushtev Slovenije in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani iz leta 1994 Dunaj in Slovenci).

Nedavno pa se je mnozhici publikacij o Dunaju pridruzhila she knjiga Rückkehr zur Strudlhofstiege (Vrnitev k Strudlhofskemu stopnishchu), ki jo je napisal urednik znanega dunajskega dnevnika Der Standard Roman David – Freihls in z zanimivimi chrnobelimi fotografijami obogatil Christian Fischer, izdala pa dunajska zalozhba Kremayr & Scheriau.

V shestindvajsetih poglavjih popelje avtor bralce na literarne sprehode skozi razlichne predele Dunaja. Sredi vrvezha sodobnega velemesta se srechamo s posebno znachilnimi potezami literature o Dunaju. Mesto zazhivi skozi heterogene motive starejshih, predvsem pa novejshih avstrijskih avtorjev. Vendar so v knjigi uposhtevani tudi nekateri tuji pisatelji, ki so Dunaj dozhiveli iz svojega posebnega zornega kota.

Med temi je amerishki avtor John Irwing, ki je dalj chasa zhivel v Avstriji in na Dunaju in v romanu Hotel New Hampshire pravzaprav upodobil nekoch v zvodnishkih krogih znani, danes pa popolnoma solidni Hotel zu Wiener Staatsoper v Krugerstrasse 11 v prvem okraju. Cheh Ladislav Tazhky je v romanu Wiener Blut (Dunajska kri) opisal svoja lastna dozhivetja ob koncu druge svetovne vojne, ko je blodil skozi Dunaj kot prisilni delavec. Med drugim je obudil spomin na dogodke v Volksgartnu (Ljudskem vrtu) v blizhini Burgtheatra, kjer so gestapovci ob koncu vojne ustrelili svoje zadnje zhrtve, ki so jih vojni ujetniki potem morali zakopati kar med cvetlichnimi gredami. Kdo od tu danes  sprehajajochih se turistov bi v sedanji idili tega imenitnega romantichnega parka ob Ringu pomislil na taka grozodejstva?

Toda poleg obeh turshkih obleganj Dunaja in kuge v 17. stoletju je posebno krvave sledi zapustila tudi vojna s Francozi na zachetku 19. stoletja. Velikanski spopad v blizhini dunajske Donave med Napoleonovimi vojaki in Avstrijci pod vodstvom nadvojvode Karla v letu 1809 je predstavil v delu Bitka francoski pisatelj Patrick Rambaud. Od dvesto tisoch na obeh straneh bojujochih se vojakov je v tridesetih urah izgubilo zhivljenje 40.000 predvsem mladih ljudi. Bitka, ki se je konchala z zachasno zmago Avstrijcev, je potekala skozi nekdanje vashko naselje Aspern v danashnjem dvaindvajsetem okraju, kjer ob farni cerkvi stoji v spomin na tragichne dogodke velikanski kamniti kip umirajochega leva.

Seveda pa se bralec te knjige lahko srecha predvsem z znanimi imeni avstrijske knjizhevnosti od legendarnega Abrahama a Sancta Clara z njegovimi pridigarskimi opisi (Zapomni si, Dunaj!) strashne kuge v letu 1679, ki je v ozkih umazanih ulichicah cesarske prestolnice pomorila vech kot 100.000 ljudi, do najnovejshih kritichnih mlajshih avtorjev Roberta Menasseja, Franzobla, Wolfa Haaasa, Marlene Streeruwitz in drugih.

Na dvaindvajsetem sprehodu spoznamo Nobelovo nagrajenko za literaturo Elfriede Jelinek z njeno atmosfero podzemeljskega, nochnega Dunaja peepshowov, prostitucije in rdechih luchi, cheprav se je scena ob Gürtlu (notranjemu Ringu vzporednem zunanjem pasu, ki deli notranja in zunanja obmochja mesta) deset let po dogajanju v pisateljichinem romanu Die Klavierspielerin (Igralka klavirja) mochno spremenila in »civilizirala« in se pocestna prostitucija dogaja v stranskih ulicah in bolj odmaknjenih predelih.

V knjigi se pojavita kot glavna igralca tudi pokojni provokativni Thomas Bernhard in nekdanji direktor Burgtheatra Klaus Peymann, ki she enkrat nastopita v Bernhardovi ironichni igrici Claus Peymann si kupi hlache in gre z mano na kosilo. Seveda je avtor knjige pridno raziskal kraj tega resnichnega dogodka v nekdanji imenitni trgovini E. Braun & Co. na Grabnu, ki jo je v zadnjih letih sredi evropsko-unijske globalizacije za vedno pobralo skupaj s shtevilnimi drugimi, nekdaj legendarnimi trgovinami prvega okraja. Sicer pa v omenjeni igri sam Bernhard ugotavlja, da je kupovanje hlach v tesnih vrochih kabinah lahko smrtno nevarno: »Ljudje gredo v trgovino in si hochejo pomeriti samo ene hlache in si seveda pomerijo sedem ali osem hlach in jih zadene kap, mozhganska kap zaradi pomerjanja hlach v modnih trgovinah je najpogostejsha ...«

Na Kärntner Strasse danes tudi zaman ishchemo v rimskega boga preoblechenega dunajskega obozhevalca naravnega zhivljenja Walulisa, nudistichnega chastilca vode, zraka, svetlobe in sonca, ki je pred dvajsetimi leti dobrosrchno oznanjal vsem mimoidochim mir in ljubezen in ga je v Romanu od ponedeljka do petka ovekovechil Michael Köhlmeier.

Med drugim se srechamo z Ingeborg Bachmann, ki je stanovala v tretjem okraju, kamor je delno prestavila tudi dogajanje svojega kritichnega ljubezenskega romana Malina. V Prater nas vodi Schnitzlerjev Reigen, medtem ko je naslov David – Freihslovemu zanimivemu literarnemu vodniku po Dunaju podaril leta 1966 umrli Heimito von Doderer, avtor legendarnega romana Strudlhofsko stopnishche ali Melzer in globina let, ki se dogaja v Alsergrundu v devetem okraju. Stopnice so poimenovane po barochnem slikarju in kiparju Petru Strudlu, ki je leta 1690 tu kupil zemljishche in si zgradil vilo in atelje, ki vech ne obstajata. Zdaj stoji tu palacha Strudelhof, usodna stavba, v kateri je bil leta 1914 podpisan avstrijski ultimat Srbiji, s katerim se je zachela prva svetovna vojna.

Avtor knjige David – Freihsl spretno povezuje dunajske motive razlichnih avtorjev s sedanjim dunajskim zhivljenjem in z danashnjimi ljudmi. Na ta nachin ostaja tudi stara literatura zhiva in aktualna in kritichni Karl Kraus se lahko spet sprehaja po Ringstrasse, kjer se na vogalu pri kavarni Sirk zachno vedno znova dogajati njegovi Zadnji dnevi chloveshtva. Legendarni pesnik H. C. Artmann se she enkrat ozira s svojega (in tudi Cankarjevega) Ottakringa proti cerkvi Sv. Shtefana, do katere je svoje dni po drugi svetovni vojni hodil uro in pol, da jo je dosegel, medtem ko danes linija 3 podzemske zheleznice zmanjsha to razdaljo na dobrih 15 minut. Joseph Roth nas spet popelje v kapucinsko grobnico s krstami habsburshkih cesarjev in Musilov Mozh brez posebnosti nam odpre vrata Hofburga, cheprav v njem ne bomo vech srechali dobrega starega vladarja Franca Jozhefa I., temvech sedanjega precej bolj liberalno odprtega drzhavnega predsednika Heinza Fischerja. In vse to pisano branje je zachinjeno z alternativnimi chrno-belimi fotografijami Christiana Fischerja, ki nas vodijo iz ospredja na subverzivno obrobje, kjer se shele odpre pravi razgled po skrivnostih Dunaja in resnichni vpogled v znachilnosti komplicirane, mehke, melanholichne, a tudi trde in vchasih hinavske, oportunistichne in sadistichne (o tem pricha Qualtingerjev Gospod Karel ) dunajske dushe.