Revija SRP 81/82

Lev Detela

 

CELOVSHKO LITERARNO TEKMOVANJE NA PRAGU CHETRTEGA DESETLETJA

 

Konchali so se 31. dnevi nemshke literature

Na zachetku julija so se v Celovcu konchali 31. tekmovalni dnevi nemshke literature, na katerih kandidati za nagrade preberejo she neobjavljene prozne tekste. Prireditelji in kritiki so z rezultati letoshnje prireditve, na kateri so sodelovali predvsem mlajshi pisatelji in pisateljice, vech ali manj zadovoljni. Kljub temu je komentator v dunajskem uradnem dnevniku Wiener Zeitung skushal podati bolj kritichno oceno dogajanja, saj je zapisal, da se sedanja literatura v nemshkem jeziku solipsistichno izzhivlja v razkazovanju svoje zasebne popkovine in ji manjka shirshi druzhbeni pristop, kot se je uveljavil v knjizhevnosti Zdruzhenih drzhav, v shpanski in brazilsko-portugalski literaturi Juzhne Amerike in she kje. Zato taka literatura ni konkurenchna z literaturami teh drzhav in narodov.

Tudi bi lahko zapisali, da se celovshko literarno tekmovanje dogaja na obchutljivem obmejnem podrochju treh velikih jezikovnih skupin, nemshko-germanske, slovensko- slovanske in italijanske, vendar potekajo branja v nekakshnem zaprtem prostoru, v getu, brez stika z zunanjim svetom. Pozitiven dogodek na robu letoshnjega celovshkega dogajanja pa je vseeno povezan s slovensko kulturo in jezikom. V chasu literarnega tekmovanja ob Vrbskem jezeru namrech podeli urad avstrijskega zveznega kanclerja posebno nagrado Translatio za prevode avstrijske literature v druge jezike in za prevode tujih literatur v nemshchino. Letos je to nagrado poleg Poljakinje Slawe Lisiecke prejel koroshki Slovenec Fabjan Hafner. Slovenski nagrajenec je tudi sam lirik v slovenshchini in nemshchini. Poleg tega je predavatelj na inshtitutu za prevajanje grashke univerze in sodelavec Musilovega inshtituta univerze v Celovcu.

Natanchnemu opazovalcu letoshnjega bralnega tekmovanja za nagrado Ingeborg Bachmann poleg tega ni ostala prikrita napetost med predsednico ocenjevalne zhirije Iris Radisch in chlanom zhirije, esejistom, urednikom in raziskovalcem opusa znanega avstrijskega pisatelja Roberta Musila Karlom Corinom, ki je ostalim chlanom zhirije pa tudi celovshki publiki ochital pristranost, nekompetentnost in napachen pogled na literaturo. Kako bi lahko she slabshe ocenili raven letoshnje celovshke prireditve?

Vendar je kocka padla. Tako ali tako. Devetchlanska zhirija pod vodstvom literarne kriticharke in urednice iz Hamburga Iris Radisch si ni bila she skoraj nikoli v enaintridesetletni zgodovini celovshkega literarnega tekmovanja za nagrado Ingeborg Bachmann tako slozhna kot letos. Z dvotretjinsko vechino (6 proti 3) je omenjeno nagrado (v vrednosti 25.000 evrov) podelila ponotranjenemu tekstu Turksib leta 1963 v Geri v nekdanji Nemshki demokratichni republiki rojenega Lutza Seilerja. Glavni junak te »potopisne proze na najvishjem nivoju« - kot je tekst oznachila Iris Radisch - je ochitno kar avtor sam na potovanju z vlakom skozi zaradi nekdanjih sovjetskih atomskih poskusov radioaktivno onesnazheni Kazahstan. Nemshki pisatelj iz nekdanje Vzhodne Nemchije je nenadoma natanchen opazovalec zunanjega geografskega in notranjega psiholoshkega dogajanja, ki ga osebno mochno nagovori, saj je bil njegov oche delavec v vzhodnonemshkem rudniku urana (za atomske bombe nekdanje Sovjetske zveze). Seilerjev tekst je stkan iz razlichnih miselnih in jezikovnih plasti, ki segajo iz realnega v surrealno in mitichno in zdruzhujejo sedanjost z zgodovino in preteklostjo in kazahstansko stvarnost polnijo s poetichno barvitostjo in avtorjevo subtilnostjo. Chuti se, da je avtor predvsem pesnik. Kot tak je zhe uveljavljeno ime nove nemshke literature, saj je vech njegovih pesnishkih zbirk izshlo pri znani zalozhbi Suhrkamp.

Sicer pa je bilo med letoshnjimi 18 kandidati za celovshko nagrado (od teh 14 iz Nemchije, a 8 kar iz Berlina, poleg 3 Avstrijcev in 1 Shvicarja) v zelo heterogeno razvejeni ponudbi she nekaj resnih kandidatov s kvalitetnimi teksti. Na primer mladi Dunajchan Thomas Stangl, ki je preprichal s ponotranjenim asociativnim »potopisnim« opisom potikanja skoraj starchevsko resnobnega osamljenega dechka po dunajskih velemestnih ulicah, za katerega je prejel nagrado druzhbe Telecom Austria v vrednosti 10.000 evrov.

Tretji nagrajenec je Jan Böttcher, ki velja za literarno odkritje letoshnjega 31. celovshkega literarnega tekmovanja. V Berlinu nastopa kot pevec, pisec besedil za popevke in kot avtor, kar je v Celovcu dokazal s tekstom, v katerem je zdruzhil zasebno druzhinsko zgodbo deda, ocheta in sina z zgodovinskim dogajanjem v pred dvema desetletjema she razdvojeni Nemchiji z njenimi tedaj politichno in ideoloshko razkosanimi prebivalci. Za ta prispevek mu je zhirija prisodila nagrado Ernsta Willnerja (7.000 evrov).

Kar dve nagradi, nagrado televizije 3-sat in nagrado publike, ki jo omogocha koroshka druzhba Kelag, je prejel kandidat »brez obraza«, ki svoje identitete ni hotel razodeti obchinstvu. Svoj obeshenjashki tragichno-komichni prispevek iz sedanjega realnega nemshkega zhivljenja v Hamburgu je prebral z obrazom obrnjenim stran od obchinstva in pod psevdonimom Peter Licht, cheprav se shushlja, da nastopa v Nemchiji kot pisec tekstov za razlichne popevke in kot umetnik. Na zunanje efekte in senzacijo prerachunani nastop tega pisca je izval tudi veliko negativnih reakcij, med drugim pripombo, da se je celovshko literarno tekmovanje izrodilo v »songcontest literarne produkcije«.