Revija SRP 81/82

Jolka Milich

Chitalnica

 

 

TRI KNJIGE V TREH LETIH (LETOS PA

SHE CHETRTA)

 

 

1

país de estrellas verdes y azules ...

(dezhela zelenih in modrih zvezd ...)

 

 

Pri celovshki zalozhbi Drava je pred shtirimi leti (2003) ponovno izshla, le v shpanskem prevodu –  Nicaragua mi querida –  in prav tako prekrasno opremljena, znana dvojezichna pesnishka zbirka Janka Messnerja Nicaragua mein geliebtes – Nikaragva moja ljubljena, ki je leta 1988 izshla pri isti zalozhbi dvojezichno, z  avtorjevim prevodom v nemshchino. Knjigo je efektno ilustriral koroshki slikar Hans Staudacher, v shpanshchino pa sta jo prevedla Gerhard Steingress in Ángeles Carballar Quilas iz Seville, ki je vrh tega ochitno nase prevzel tudi vechji del stroshkov objave, saj na zadnji trdo vezani platnici pishe: Edición a cargo de Ángeles Carballar Quiles – Sevilla, kar pomeni po slovensko: Izdaja v breme ali na rachun ... zhe omenjenega Seviljchana. Spredaj pa je omenjena tudi pomoch ... celovshkega zdruzhenja “Ayuntamiento de Klagenfurt”; najbrzh gre za ondotno Slovensko prosvetno zvezo. Saj brez kakshne denarne pomochi bi knjigam, zlasti pesnishkim zbirkam, prav tanka predla. Izshlo bi jih bolj malo. Recimo bobu bob.

Minilo je zhe 17 let od prve izdaje in medtem se je tudi na nashem koncu marsikaj dobrega in slabega zgodilo, saj se je svet zasukal vsaj za 180 stopinj in se obenem korenito spremenil, pa vendar so te pesmi ohranile vso svojo nekdanjo prvinskost, da te enako ganejo in stisnejo za grlo, da ne rechem pretresejo. Gorje je gorje, ne glede, kje se dogaja, kdo ga povzrocha in kdo vse ga mora ali ga je moral prenashati. 

Messner je na koncu knjige pripisal she na dveh straneh svoje gledanje na nekdanji socializem v Nikaragvi in pri nas, v bivshi Jugoslaviji, in izrekel nekaj kritichnih misli na rovash Tita, ki je takoj po vojni uvedel brezkompromisno trd partijski sistem brez alternative, namesto da bi pustil – kot so storili sandinisti v Nikaragvi – do besede tudi drugache mislechim in verujochim, ki so se borili na njihovi, to je na pravi strani, in pri tem izrecno omenja Kocbeka, ki je bil dolgo let malo manj kot izobchen. She lepshe bi bilo po mojem mnenju, che bi to neizpodbitno primerjavo naredil zhe leta 1988, saj se je zhe takrat – brez hudih posledic – lahko zhe marsikaj reklo in napisalo. A rajshi pozno kot nikoli.

 

 

 

2

Che se ne izkashljam,

ne morem globoko dihati,

kaj she mirno zaspati.

 

Marjan Manchek je nadvse shegavo ilustriral Janku Messnerju njegov dvojezichni izbor bridkih satir in prisrchno sochnih grotesk/humoresk Mein Korotan moj / Moj Kregistan mein, ki je izshel na 130 straneh pri celovshki Dravi leta 2004.

Vsebuje 9 naslovov, po shtevilu strani in tudi po tematiki dokaj neizenachenih besedil, kar pa ne zmanjshuje ali shkoduje njihovi uchinkovitosti. Razlogov, da se iz srca nasmejemo, ne zmanjka, in niti povodov, da se zamislimo. To lahko zhe na zachetku ob prebiranju pol stranichke dolgega oz. kratkega, a lapidarnega Ochenasha:

 

Oche nash, ki pravijo, da si v nebesih, da si vseviden, vseveden,

vsemogochen; usmili se Korotancev, reshi jih vseh funkcionarjev,

ki ne funkcionirajo ...

 

Oche nash, ki pravijo, da si tudi Korotance ustvaril, zravnaj jim

hlapchevske hrbte, da ne bojo – svoji na svojem – nenehno s

klobukom v roki drhteli ...

               

Che bi Korotance zamenjali s Kranjci, Dolenjci, Shtajerci itd. tja do nas Primorcev, bi mala satira ostala enako kredibilna, se bojim. Nihche ne bi opazil, da je shlo za malce perfidno zamenjavo subjekta. Tudi na moch posrechen Kregistan ni le na Koroshkem doma, odlichno uspeva tudi na sonchni strani Alp.

Silno zabavna je tudi tretja, med vsemi najbrzh najdaljsha zgodba ... o spominu, z naslovom  Nepridna storija in z mottom, ki sem ga dala chisto na zachetek tega drugega zapisa in bi ga vechkrat lahko tudi jaz napisala in podpisala, tako rekoch z desno in levo roko, z mano vred pa vsi tisti ... jezichni mojstri in dohtarji, ki kot nash avtor prav ne morejo molchati – in naj ne molchijo! –, saj bi jih naravnost pobralo, che bi tishchali jezik za zobmi, ne spravilo le ob dihanje in ob sen.

Skratka knjiga polna blage norchavosti, mladostnih spominov in pozhivljajoche (samo)ironije, da ti ni zhal chasa, ki si ga prebil v njeni druzhbi.

 

 

 

3                        

Pobliskavanje modrega neba 

Na jasi prvi zhe prameni sonca

igrivo se ti prelivajo

skozi rdechkaste lase

Biseri rose na tvojih trepalnicah

Dobro jutro

dobro jutro na sonchnih Radishah.

 

(Radsberg/Radishe)

 

 

Kmalu za tem, to je leta 2005, je izshla dvojezichna zbirka ПЕСНИ – PESMI  Janka Messnerja. Izid knjige je podprla Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, izdalo Slovensko drushtvo France Presheren v Skopju, stavila in tiskala pa celovshka Drava, ki ima neshtetokrat prav srechno roko, da je pri hvalevrednih podvigih ... zraven. Naj s to plemenito tradicijo kar pridno nadaljuje ... na vechne chase. V makedonshchino je izbor pesmi prevedla Biljana Vojvodich, spremno besedo pa napisal... »moj konzul«, in sicer Boris Jelovshek, kot mi je zaupal pesnik, in pristavil: preberi jo, makedonshchino gotovo tudi znash. Zhal, ne znam makedonshchine in ker je takih nepoznavalcev tu v Sloveniji kar precej – domnevam vechina –, obzhalujem, da v zbirko niso dali tudi Jelovshkove izvirne uvodne besede, in ne le prevoda v makedonshchino. Che pa je Jankov »konzul« napisal uvod direktno v makedonshchino, obzhalujem, da ga ni pesnik prevedel tudi v slovenshchino in ga dal natisniti v tej zbirki, da bi tudi mi zvedeli in ne samo ugibali, kaj misli in sodi o koroshkem pesniku in pisatelju njegov predstavitelj. Prav gotovo kaj zelo laskavega in pozitivnega, drugache mi Messner ne bi polagal na dusho, naj zapis preberem.

Tudi ta knjiga je zelo lepo opremljena, tiskana na mehkem, skoraj zhametnem papirju, s sliko izpod chopicha Valentina Omana na ovitku in zelo okusno ilustrirana v notranjosti z likovnimi deli vech slikarjev, ki pa niso posebej omenjeni, pa bi morali biti po mojem skromnem mnenju, che zaradi drugega ne, vsaj zato, da vsi tisti, ki vidijo ali celo gledajo s posebnim zanimanjem tudi ilustracije, zvedo za avtorje. Na dveh sem razbrala podpis Zelenka, ostale tri pa so zagrnjene v skrivnost. Ta sicer lepa knjiga ima zame she neko drugo malo (ali veliko?) pomanjkljivost: manjka ji kazalo. Che hochesh vedeti, kaj sploh je v njej, jo morash vso prelistati, kar pa je zamudno, in konec koncev lahko kaj spregledash ali pozabish. Lepo je imeti pred sabo ... panoramo in se nato odlochiti, kam na pesnishki sprehod. V Radishe? Dobrovo? Ebenthal? Na Lastovo? Na tisti njegov velik in sanjski travnik, ki ni ne slovenski ne nemshki ne turshki, pach pa samo je? Ali k Jozhici Flander na posmrtni obisk? Morda k njegovi veliki izgubljeni ljubezni, ki ji je posvetil niz ljubezenskih stihov in je ne bo prebolel nikoli? In kam ... po tolazhbo? K zemlji?

 

Preljuba tishina

ti charobni splet

neslishnih besed:

prisluhni mu z menoj

ti

moja ljuba

 

In kam po poezijo? Danes k Janku Messnerju.

Tri knjige v treh letih. BRAVO, JANKO!

 

 

 

4

 

Tudi za chetrto, spet dvojezichno, ki je izshla nedavno alias leta 2007 pri zalozhbi Drava v Celovcu, z duhovitimi risbami Marjana Manchka in z naslovom

 

POLITICHNA PESEM  –  GRDA PESEM? / 

POLITISCH LIED – EIN GARSTIG LIED?

 

Izbrane pesmi v tej tudi oblikovno prikupni knjigi ljubitelji Messnerjevih pushchichastih muz zhe poznajo, a ker so razvrshchene na nov nachin, delujejo obenem, kot da bi bile chisto nove, morda tudi zato, ker so – na zhalost – she vedno aktualne, kakor je zelo nazorno recheno v pesmi Dva tabora

 

Che se natanchno pregleda stvari,

v tabora dva se chloveshtvo deli:

eni so v cunjah, a drugi v shkrlatu,

eni v palachah so, drugi pa v blatu.

Eni umirajo lachni brez dela,

druge pa stisne od mastnega jela.

 

Na koncu knjige je tudi natanchen popis Messnerjeve bibliografije na sedmih, gosto popisanih straneh, iz katere je na golo oko razvidno, koliko je napisal in objavil in s chim vse se je v svojem plodnem (bridkem in nasmejanem) zhivljenju ukvarjal.  In se she!

Naj bi se she dolgo, dolgo, dolgo ... in naj ne bi nikoli vrgel pushke v koruzo!