Revija SRP 81/82

Iztok Vrhovec

 

NEKOCH IN DANES

 

 

 

HLOD

 

Zrasel si

v najvishji in

najtrshi

vashki hlod –

 

Za nagrado

te izklesali bomo

v

imeniten plot –

 

---

 

Opotekash se na

levo,

opotekash se na

desno,

v vse smeri,

dokler iz tebe ne

izkapne

poslednja kaplja

      te tvoje

hlodarske chudi –

 

Pijan si od

pokonchja,

obzhrt od

glihanja z zvermi –

 

---

 

Zavalili so te v

prashno,

zapushcheno jamo –

 

Zdaj gloda

poslednji krajec

tvojih

chink

kartecha chrvov in

stenic –

 

Od tvojih izhropelih

plotov

pa ostala  ni

               niti ena sama

     drobna

trshchica

 

sledi –

 

 

 

SLISHISH?

 

Slishish misel,

kako pozvanja?

Slishish misel,

      kako te razganja?

Slishish godrnjanja

prevaranih nevest?

 

Slishish noch,

kako se postavlja?

Slishish jechanje

      pozeblih

teles?

 

Slishish krohot

      odrevenelih cipres,

ki traja in

      traja?

 

Kot nemi shepet jokajochih

cest,

ki se vijejo

brez konca in

kraja –

 

Slishish klokot

mashchevanj,

kako hlepe po nasladi

      zloveshche krvi?

 

Dih, ki mineva –

     

a traja

in

 

traja –

 

 

 

HIPNOTIZIRANI SOLDAT

 

Nich vech razlag,

nich vech potuhe zate,

hipnotizirani soldat –

 

Nich vech miru,

nich vech opoja sladikave omame

za tvoje izdajalsko

chetovanje –

 

Sekira kleshe

krche tvojih plev –

 

Ostal bo le she

gnojni kup pozabe

tvojih pritlikavih zamer –

 

Ostal bo le she jok

      zlorabe,

 

ko bosh

      za vedno

               obglavel –

 

 

 

NEKOCH IN DANES

 

Podobe otrobov in golih tal,

seno na podstreshju,

stara drvarnica,

snezhene kepe,

veliko snega,

skoraj do vrha garazhe;

 

cheshnje poleti,

najvishje veje

za mladega shkorca,

 

leseno letalo v pesku,

oblizh na razgreti glavi,

prevech postrizheni lasje –

 

Potem pa –

norost brezglavcev,

le she kokoshnjak.