Revija SRP 81/82

Ivo Antich

 

MOJSTER STILIZIRANEGA STRIPA

(stripski opus akad. slikarja Milana Bizovicharja)

 

Eden od likovnih umetnikov, ki so pomembna imena v bogati zgodovini slovenske knjizhne ilustracije zlasti po drugi svetovni vojni in ki jih ne more spregledati niti zgodovina slovenskega stripa, je Milan Bizovichar (Ljubljana, 1927–2007). Shtudiral je na ALU v Ljubljani (1945–1951), po diplomi tudi na slikarski specialki pri prof. Gabrijelu Stupici, leta 1963 je shtudijsko bival v Parizu. Cheprav je izprichal izjemen likovni dar v olju, temperi, akvarelu, gvashu, vitrazhu in grafiki, se je kmalu posvetil predvsem knjizhni in chasopisni ilustraciji ter knjizhni opremi. Na tem podrochju je izoblikoval virtuozno ekspresivno stilizacijo, ki jo je po izvirnosti mogoche primerjati le z ilustratorskim opusom slikarskega velikana Marija Preglja. V tem smislu so markantne zhe Bizovicharjeve ilustracije treh knjig Jalnovih Bobrov (Knjizhnica Sinjega galeba, MK, Lj. 1956). V ilustraciji je zmeraj skushal ustvariti s tekstom sozvochen likovni izraz in pri tem je znal po potrebi posechi tudi po oblikovno in barvno radozhivi, stripsko »poenostavljeni« karikaturi. Udelezheval se je zlasti skupinskih razstav ilustracij doma in v tujini; za ilustracije je vechkrat prejel Levstikovo nagrado.

Bizovicharjev stripski opus so v glavnem »stripske slikanice« v 50-60-70-ih letih (XX), kot jih je sistematichno gojil sholski tednik Pionirski list; gre za stripe z enakomernimi tiskanimi tekstovnimi odstavki pod vsako risbo (PL je sicer zhe leta 1950 objavil nekaj malega iz Disneyevih stripov z »amerishkimi oblachki«, ki pa jih je pozneje dopustil le Bozhu Kosu v karikaturistichnem Kavboju Pipcu). Glede te pripovedno-likovne zvrsti obstaja dolochena tipoloshko-terminoloshka negotovost, saj za nekatere to niso stripi, temvech le slikanice, ker pach nimajo za strip bistvenih oblachkov. Dejstvo pa je, da angleshka beseda strip pomeni trak in da gre tu celo za dva vzporedna trakova, likovnega in besedilnega, po drugi strani pa vsi pregledi zgodovine stripa po svetu uvrshchajo stare stripe iz 19. stoletja, v katerih je bil pred uveljavitvijo oblachkov tekst pod slikami she povsem obichajen (tudi v 20. stol. so nastajali stripi brez oblachkov, npr. Fosterjev Tarzan in Princ Valiant). V katalogu k razstavi Bizovicharjevih ilustracij v Radovljici leta 1982 urednica Marusha Avgushtin v bibliografiji vse slikanice iz PL oznachuje kot stripe in v uvodu pravi: »Veliko disciplino in studioznost je Milan Bizovichar pokazal pri nekaterih stripih, ki jih je dvignil na umetnishki nivo.« Med temi stripi, ki jih je tekstovno najvech priredil Drago Kralj, so zlasti markantne nekatere biografije (Samuil, Spartak, Ka-kan), posebne omembe pa je vreden Boj z minotavri (tekst Gregorja Strnishe; PL 1961-1962), v katerem je specifichna ilustracijska stilizacija dosegla vrh v rafinirano podani grozljivosti tehnoloshke fantastike. Ob prichujochemu tekstu Bizovicharja predstavlja stran iz zgodnjega stripa Popotovanje na Tongatabu (tekst: »Janez Morski Volk«; tj. Beno Zupanchich), ko je bil v risbi she blizhe stripski tradiciji; strip je knjizhno izshel kot prvi zvezek serije »Nasha slikanica« (ChZP Nash tisk, Lj. 1954), v kateri je pozneje izshla vrsta stripov M. Mustra.